Poleg tega zadnje ankete kažejo, da je politikantska uspešnost Sarkozyjeve populistične politike do Romov, ki jo je začel konec julija z napovedjo boja proti kriminalu in odstranitve polovice oziroma 300 romskih taborov, vprašljiva.

Izgon podpira tretjina Francozov

Odstranitev ilegalnih romskih taborov in izgon tam živečih Romov še vedno podpira samo tretjina Francozov, nekoliko se je povečala njegova priljubljenost med nižjimi sloji, zmanjšala pa med višjimi sloji, ki so očitno v veliki meri spregledali, da gre pri agresivni politiki do Romov za odvračanje pozornosti od vse večje nezaposlenosti in afere Woerth-Bettencourt, pa tudi za poskus, da bi pridobil volilce skrajne desnice, ki je na pomladanskih regionalnih volitvah dobila 11,5 odstotka glasov. Zlasti nekateri negativni odzivi iz tujine, med drugimi iz Združenih narodov, evropske komisije in Vatikana, pa puščajo pri Francozih in njihovi vladi slab občutek.

Ni presenetljivo, da je proti "madežu na naši zastavi" nastopil nekdanji premier Dominique de Villepin, velik Sarkozyjev politični nasprotnik, ki je sicer pred mesecem dni ob splošnem začudenju obnovil članstvo v vladajoči stranki UMP, a najbrž še vedno upa, da bi lahko leta 2012 kandidiral na predsedniških volitvah in premagal sedanjega predsednika. Nekdanji premier je včeraj izjavil, da se s sedanjo notranjo politiko večina sedanjih ministrov, tudi premier François Fillon, ne strinja. Nasprotovali naj bi ji tudi nekdanji desničarski predsedniki vlad Alain Juppé, Jean-Pierre Raffarin in Jacques Chirac, ki je bil v letih 1995-2007 predsednik Francije. Villepin je celo posredno apeliral, naj desnica leta 2012 ne voli Sarkozyja. Še vedno pa želi ostati član stranke UMP.

Za Sarkozyja je morda še bolj neprijetna kritika voditeljice konzervativnega in krščansko-socialnega krila UMP Christine Boutin, ki je omenila možnost, da ga leta 2012 na predsedniških volitvah ne bo podprla. Nekateri francoski mediji tudi ugibajo o molku Françoisa Fillona, diskretno vernega katolika, za katerega ni nujno, da bo po jesenskih spremembah v vladi ostal premier.

V bran Romov tudi Cerkev

V bran Romov se je zlasti izrazito postavila Katoliška cerkev. V nedeljo je francoskim romarjem papež Benedikt XVI., na katerega so se potem sklicevali zlasti francoski socialisti, dejal: "Sveti teksti nam pravijo, da so vsi ljudje poklicani k zveličanju. To je tudi spodbuda za nas, da se naučimo sprejemati človeštvo v njegovi različnosti, tako kot je Jezus prišel, da bi zbral okoli sebe ljudi iz vseh narodov in vseh jezikov." Že konec julija, ko je po nekem incidentu z večjo skupino Romov Sarkozy napovedal boj proti kriminalu in razpustitev romskih taborov, je veliko francoskih škofov nastopilo proti predsednikovemu demagoškemu posploševanju in spodbujanju nestrpnosti do Romov.

Francoska cerkev se pri svojem zavzemanju za Rome opira predvsem na evangeljsko načelo strpnosti do tujcev in nujnost, da se pomaga revnim. Če je bila v preteklosti Cerkev glede tega premalo dosledna, pa je zlasti danes v Franciji zelo odločna in načelna. Čeprav je odločna tudi pri zavračanju splava, porok homoseksualcev in njihovih posvojitev otrok, pa po pisanju pariškega dnevnika Liberation lahko s svojim vplivom na del volilcev pripomore k zmagi levice. Vpliv francoske Katoliške cerkve pa gotovo ni omejen samo na 5 odstotkov Francozov, ki redno hodijo k nedeljski maši.