Plastični izdelki so naši vsakodnevni spremljevalci. Kjer koli smo v danem trenutku, se lahko ozremo okoli sebe in začnemo naštevati predmete iz umetnih mas. Med njimi bo zagotovo tudi kakšna vrečka ali druga embalaža. Prav nič pomembno ni, če smo pri tem poskusu doma v dnevni sobi, posedamo v parku, hodimo po visokogorju ali ležimo na plaži. Plastični izdelki nas obkrožajo povsod. Prav tako plastična odpadna embalaža.

Napačno je mnenje, da gre predvsem za estetski problem. Umetne mase razpadajo v naravi tako počasi, da lahko rečemo, da so praktično neuničljive. Poleg tega plastični izdelki razpadejo na manjše polimere. Takšni delci pa so potencialno prav tako ali še bolj nevarni kot novi plastični kosi najrazličnejših oblik.

Neverjetne količine umetnega odpada

Eno največjih nevarnosti z globalnega zornega kota predstavljajo ogromna območja koncentrirane odpadne plastike v oceanih. Morski tokovi nosijo in zbirajo plovne odpadke z nepreglednih območij v posamezna morja plastičnega odpada. Največje znano takšno območje koncentrirane plastike je v severnem Tihem oceanu. Ker je velika količina tam zbranega materiala že razpadla na polimere miniaturne velikosti, je tudi s pomočjo satelitskega snemanja težko določiti vsaj približno velikost plastične gmote. Najbolj optimistični opazovalci menijo, da gre za podobno površino, kot jo ima ameriška zvezna država Teksas, bolj črnogledi pa ocenjujejo, da je prizadet del Tihega oceana velik kot celotne ZDA. Ocene se gibljejo od 7 do neverjetnih 15 milijonov kvadratnih kilometrov oceanske površine.

Kako ogromna je težava z odpadno plastiko v oceanih, so ugotovili šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja znanstveniki, ki so v vodah okoli Aljaske odkrili precejšnje količine mikroskopsko majhnih do nekaj milimetrov velikih delcev razpadajoče plastike. Malo manjše, a prav tako alarmantno velike so podobne zaplate umetnega odpada v severnem in južnem Atlantiku, južnem Tihem oceanu in Indijskem oceanu. Ugotovili so, da gre ponekod za več kot 300.000 predmetov na posamezni kvadratni kilometer.

Nemogoče je ugotoviti izvor vsega tega odpada. Znanstveniki ocenjujejo, da gre v petini primerov za odpadke z ladij, preostalo pa gre na račun smeti s kopnega. Na najbolj prizadetih območjih je količina plastičnih delcev do sedemkrat večja kot količina živalskega planktona.

Začne in konča se pri človeku

Ostanki plastičnih vrvi in ribiških mrež so smrtno nevarni za morski živelj. Močno ogrožajo tudi nekatere že zelo redke in ogrožene vrste. Morda še večjo težavo in nevarnost pa predstavlja to, da se v majhnih delcih plastične mase koncentrirajo strupene snovi iz morja. Takšne zdravju škodljive delce zaužijejo meduze, ki jih pojedo večje ribe. Po prehranski verigi strupi prej ali slej prispejo tudi v našo hrano.

V doslej največji čistilni akciji, ki je septembra 2008 potekala v kar 104 državah, so prostovoljci zbrali in vrnili na kopno skoraj 7 milijonov ton plastičnih odpadkov.