Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, je povedal, da sodijo vsi trije zakoni v "paket povečevanja varne prožnosti". Poudaril je, da cilj sprememb ni zmanjševanje materialnih pravic, pač pa "hitrejše prehajanje zaposlenih med delovnimi mesti in delodajalci". Spremembe zakona o delovnih razmerjih bodo po njegovi oceni povečale prožnost, zakon o urejanju trga dela pa varnost. Svetlik je obenem pojasnil, da zakoni določajo najnižje standarde ter da se lahko socialni partnerji dogovorijo tudi ugodneje. Spremembe zakona o delovnih razmerjih in nov zakon o urejanju trga dela naj bi stopili v veljavo z začetkom leta 2011, zakon o malem delu pa zaradi nujne prilagoditve, kot je pojasnil minister, z začetkom leta 2012.
Med sejo vlade je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) organizirala protest pred vladnim poslopjem, na katerem je okoli 400 sindikalistov z glasnimi vzkliki in žvižgi pozdravljalo besede govornikov in izrazilo svoje nasprotovanje predlaganim zakonom. Ob zaključku demonstracije, ki je trajala približno 45 minut, so udeleženci vladi simbolično pokazali rdeči karton in uničili vladni semafor (ta je bil iz papirja) izvajanja izhodne strategije.
Premier Borut Pahor je po seji vlade povedal, da je protest legitimna oblika nasprotovanja vladi, da pa bi bil po njegovem mnenju bolj upravičen, "če vlada ne bi vodila toliko socialnega dialoga, kot ga je". Opozoril je, da ima kot predsednik vlade odgovornost, da izvleče Slovenijo iz krize, v ta namen pa je po njegovem mnenju treba najti "novo ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo". Na očitek sindikatov, da je vlada sprejela neusklajene zakone, je Pahor odvrnil, da ne bi izvedli nobene reforme, če bi čakali na soglasje vseh socialnih partnerjev, ter ob tem spomnil, da je vlada sprejela zakon o minimalni plači brez soglasja delodajalcev. Na Dnevnikovo vprašanje, ali meni, da lahko vlada ob tako močnem nasprotovanju sindikatov sploh izvede napovedane spremembe na trgu dela, pa je Pahor povedal, da pri zakonu o delovnih razmerjih ne bodo šli v večje posege brez načelne sprejemljivosti, medtem ko gre pri obeh drugih zakonih za nujne ukrepe, ki bodo omogočili boljše pogoje za zaposlene in brezposelne.
