"Giro ni več napol skorumpiran"

»Prav vesel sem, da je ubežnikom uspelo ugnati glavnino s šprinterji,« je v ciljem vrvežu petega tekmovalnega dne 93. italijanskega Gira razplet komentiral slovenski kolesar Andrej Hauptman. Sedanji športni direktor Radenske Zheroquadro, sicer pa tretji najboljši slovenski kolesar vseh časov, je bil na izletu v družinsko-prijateljskem krogu. Pravi, da je ujel pravi dan. Zakaj? Njegov komentar ima težo.

»Francoz Jerome Pineau ne bi nikoli zmogel dobiti etape, če je ne bi na ta način. Prav to daje Giru in kolesarstvu posebno pestrost, ki je meni tako ljuba. Sam sem bil velikokrat na istem, velikokrat v begu, a mi je le dvakrat uspelo z ubežniki pripeljati do cilja. V Ljubljani pred devetimi leti sem bil najmočnejši, a so se Italijani tedaj obrnili proti meni. Podpiram napadalnost, naj ne zmagujejo eni in isti. Z uvedbo Pro Toura je Giro dobil drugo mentaliteto. Giro ni več samo italijanski. Ni več napol skorumpiran, kot je bil včasih.«

Če bi bili stari časi, bi bil dan zagotovo rezerviran za Italijane. Etapa je bila posvečena Faustu Coppiju, največji italijanski kolesarski legendi, ki je umrl zaradi malarije pred 50 leti, doma pa je bil prav iz Ligurije. Po njem se imenuje prelaz, muzej kolesarskih šampionov. »Zmagati, in to še na Coppijevih tleh, mi zares veliko pomeni. Na drugem prelazu sem ob cesti videl spomenik in v tistem trenutku sem ob dobrem počutju pomislil, da je to dober znak,« je bil vesel zmagovalec Pineau. Skupaj z rojakom Fouchardom (Cofidis) in v Franciji živečim Japoncem Arashiro (Bbox) je namreč v dolgem begu ušel šprinterski falangi za le nekaj metrov. Šprinterske ekipe Lampre (Petacchi), Columbia (Greipel), Garmin (Farrar), Sky (Henderson) in Katjuša (McEwen) pa so se pri lovu matematično uštele, čeprav so teoretično ubežnike imele v krempljih.

V boju za rožnato majico je zatišje. Tako je bil končno bolj miren dan tudi za rezalca vetra in vodonosca Gorazda Štanglja. A do nedelje bo vsak dan bolj pestro. Najprej dve razgibani etapi, v soboto še makadamski odsek, v nedeljo prva gorska etapa s ciljem na klanec. Za Italijane je »rožnati« Vincenzo Nibali upanje na stare čase. 25-letni Siciljanec, ki je leta 2007 dobil etapi dirke po Sloveniji v Beljaku in na Vršiču, kjer je postavil tudi rekordni čas plezanja od Kugyjevega mostu v Trenti (28:20), velja za enega največjih talentov za etapne dirke. A do zadnje, tudi kraljevske gorske etape Gira predzadnji dan čez prelaz Gavia, ki letos kot najvišji vrh Gira nosi tradicionalni naziv »Vrh Coppi«, je še dolga pot.
Še aktualna zanimivost. Najvišji vrh dirke po Avstriji bo letos po dolgih letih na Grossglocknerju (Velikem Kleku), 2323 metrov visoko, štart te etape 7. julija pa bo v mejnem Pliberku na Koroškem. Razkrijemo pa lahko še skrivnost slovenskega Toura. Kraljevska etapa bo Beljak–Krvavec (1450 m), Vršiča letos ne bo, 17. dirka po Sloveniji pa se bo začela 17. junija v Kopru. Mimogrede, Slovenija svojega Coppija še nima. Hempi bi moral imeti vsaj svoj ovinek.

Preberite zadnje članke