Motorist Marko se po treh letih rehabilitacije še vedno sestavlja

"Ko sem šel 8. maja pred štirimi leti domov iz službe, sem na cesti umrl," začne svojo pretresljivo pripoved Marko Vodopija. Vozil je motor, ko mu je sredi Ljubljane voznik punta zaprl pot. Vodopiji je zastalo srce. A imel je srečo. V bližini so bili prisebni ljudje, ki so mu takoj nudili prvo pomoč, mimo se je slučajno pripeljal vodja reanimacije v ljubljanskem kliničnem centru, le minuto oddaljen pa je bil tudi reševalec na motorju. A mnogi nimajo te sreče. Letos je na slovenskih cestah umrlo že osem motoristov, medtem ko jih je v enakem obdobju lani šest. Samo na območju Policijske uprave (PU) Novo mesto je v zadnjih desetih letih umrlo 30 motoristov, letos eden.

Poleg čiščenja cest po zimskem posipavanju in postavljanja posebnih znakov, ki opozarjajo na odseke, kjer vozniki lahko pričakujejo motoriste, Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) odseke opremlja tudi z zaščitnimi odbojnimi ograjami z dodatnimi lamelami, ki naj bi motoriste obvarovale hujših poškodb. Toda Miran Stanovnik, večkratni udeleženec relija Pariz-Dakar in inštruktor varne vožnje, je do odbojnih ograj skeptičen. "Kot da bi dali samomorilcem elastično vrv," je bil neposreden na včerajšnjem posvetu v Novem mestu o prometni varnosti. "Na cestah so povratniki, ki so bili poškodovani v nesrečah, vračajo pa se z istim orožjem. In težko me bo nekdo prepričal, da ne vemo, kje se vozijo prekrškarji in da jih je nemogoče ujeti. Rezerva je prav v tem, da ujamemo povratnike," je prepričan.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo enoslednih vozil so še vedno neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil ter nepravilna smer ali stran vožnje. Kot pravi Leopold Pungerčar, predsednik Zveze motoklubov Slovenije, nesreča nikoli ni naključje, nekdo zagotovo nekaj zagreši, naredi napako. "Prav motoristi so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu, saj se vsak dotik motorja z drugim udeležencem po navadi konča s padcem. Pri 50 kilometrih na uro pa je ta lahko že usoden."

Zato Pungerčar zlasti motoriste začetnike poziva, naj opravijo tečaj varne vožnje in se vključijo v kakšen motoklub, kjer jim bodo lahko pomagali izkušenejši kolegi. Podatki namreč kažejo, da je za 45 odstotkov nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, kriv motorist sam, v 40 odstotkih je kriv drug udeleženec v prometu, v preostalem deležu pa sta kriva oba.

Zato je po besedah Bojana Žlendra, predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, in Ivana Kapuna, vodje sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi (GPU), pri motoristih, pa tudi ostalih udeležencih v prometu poleg treznosti in zbranosti najpomembnejša njihova vidnost in predvidevanje. Motorist mora komunicirati z drugimi udeleženci v prometu v prometu in jim dati možnost, da ga opazijo. Pomenu sodelovanja med vsemi udeleženci v prometu je namenjena tudi preventivna kampanja Ne spreglej, ki jo skupaj izvajata policija in DRSC v sodelovanju z motoklubi in drugimi skupinami.

Preberite zadnje članke