Nič več ne more uporabljati nobenega javnega prometnega sredstva, živi ločeno od svoje družine, je povedal novinar Jake Edelstein. Razen tega je odslovil svojega stražarja, ki je bil nekoč jakuza, prav tako tudi svojega voznika. Zdaj 41-letni Adelstein je edini inozemec, ki je kdajkoli delal kot policijski reporter pri časopisu Yomiuri Shimbun, največjem časopisu na svetu. Dvanajst let je poročal o umorih, prodajanju žensk in o jakuzah, japonski varianti mafije.

Vse to je opisal v svoji knjigi Tokyo Vice, Ameriški reporter pri japonski policiji (New York, 2009). Doletela ga je enaka usoda kot njegovega italijanskega kolego Robeta Saviana - jakuze so ga dali na seznam za odstrel.

Kako so prali denar

Neka zgodba iz njegove knjige je še posebno težak primer. Kot policijski reporter je Adelstein ugotovil, da je bil šef jakuz Tadamasa Goto sprejet v bolnišnico Kalifornijske univerze (UCLA), kjer so mu presadili jetra. To so storili kljub temu, da Goto kot pripadnik zločinske organizacije ne bi smel v ZDA niti pripotovati. Univerzitetna klinika ga je poleg tega postavila na vrh seznama bolnikov, ki so čakali na nova jetra.

Goto, šef tako imenovane Goto-gumi firme, je ponudil agenciji FBI kupčijo. Ameriški zvezni policiji je obljubil seznam lažnih firm jakuz v ZDA, v zahvalo pa bi mu FBI zagotovila vstopni vizum. Klinika UNCLA je v tej zvezi prejela od japonskega gangsterja milijon dolarjev. Ker je bilo to podobno kriminalni dejavnosti, je bila operacija jeter po pravni plati čisto pranje denarja. Adelstein je poleg tega ugotovil, da Goto v tej zvezi ni bil edini. Še trije vodilni jakuze so dobili dovoljenje za obisk ZDA in na kalifornijski kliniki brez sicer običajne čakalne dobe prišli na operacijo jeter.

Adelstein na Japonskem ni mogel objaviti svojih odkritij, saj so se založbe bale maščevanja jakuz. Napadi na novinarje in snemalce, ki niso bili po volji gangsterjem, so bili vse pogostejši. Ko so ljudje iz okolice Gota zvedeli za načrtovano reportažo, so Adelsteinu ponudili 300.000 dolarjev, da je ne bi napisal. Če bi počakal še nekaj dni, bi dobil še pol milijona dolarjev. "Veliko so poskušali," je priznal Edelstein. Vendar avtor ni hotel, da bi preostanek svojega življenja prebil v žepu japonskih gangsterjev. "Moje življenje je vredno več kakor milijon dolarjev," je avtor škripal z zobmi, v depresijo pa se ni potopil. Končno je svojo zgodbo objavil v ZDA, zato zdaj na Japonskem potrebuje osebnega čuvaja. Če je slabo vreme, mora v svojem stanovanju zagrniti zavese. Ostrostrelci s plačilne liste jakuz zelo radi streljajo ob slabem vremenu. V dežju je na ulicah zelo malo ljudi, dež pa sproti spere morebitne sledi zločina. Če kakšen jakuza zagreši napako, si kot dokaz obžalovanja odreže prvi členek mezinca in ga izroči svojemu šefu, kar je obredna oblika podrejenosti. Japonska se ima za nizko stopnjo kriminalnih dejanj zahvaliti bolj jakuzam kakor pa policiji. Tako vsaj pravijo jakuze sami. "Nekaj prav gotovo je na tem," pravi Adelstein. Običajni žeparji na primer so bolj bojijo brutalnih tipov iz vrst jakuz kot policistov.

Častni kršilci zakonov

Med posebnosti jakuz sodi tudi izterjevanje dolgov, če je treba uporabiti nasilje in če gre že za visoke obresti. V njihovih rokah sta tudi prostitucija in prekupčevanje z mamili. Poleg tega so skupine jakuz osumljene, da iz Severne Koreje uvažajo ponarejen denar, slabe cigarete v imenitni embalaži, zdravila in vse to prodajajo po Japonskem.

Vedno bolj se vključujejo tudi v legalne poslovne zadeve. Imajo svoje detektivske agencije, gradbena podjetja - ki v temelje novih zgradb potopijo trupla svojih žrtev. Veliko tudi vlagajo. Na borzi manipulirajo, manj znano pa je, pravi Adelstein, da jakuze tudi nadzirajo japonsko zabaviščno industrijo. Japonska medmrežna služba se zavzema za socialne programe. To je čisto legalno poslovanje, vendar nevarno, ker tam mladi ljudje pridejo do zasebnih podatkov in jih ob priložnosti uporabijo za izsiljevanje.

Več v tiskani izdaji!