Zato so člani odbora na današnji nujni seji poleg predlogov sklepov pobudnika za sklic seje, poslanske skupine SDS, soglasno podprli tudi predlog Andreja Magajne (SD). Tako odbor za zdravstvo predlaga ministrstvu za zdravje in vladi, naj preučita usklajenost zakonske ureditve s temeljnimi cilji lekarniške dejavnosti.
Soglasno so podprli tudi predloge sklepov SDS, s katerimi odbor predlaga ministrstvu za zdravje in vladi, da s pristojnimi institucijami ugotovi, ali je bilo poslovanje v Lekarni Ljubljana v skladu z zakonom. V primeru, da ni bilo, pa da naj sledijo ukrepi. Obenem je poslanska skupina SDS tudi predlagala, naj ministrstvo za zdravje in vlada popravita zakonodajo na področju zdravil in galenskih izdelkov, če se ugotovi pravna praznina. Tudi to je odbor soglasno podprl.
Minister za zdravje Borut Miklavčič opozarja, da so vsi sklepi, ki jih je predlagal SDS, že realizirani. Kot pojasnjuje, je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke Lekarni Ljubljana že izdala odločbo po upravnem postopku, s katero so lekarni prepovedali proizvodnjo in promet spornih sedmih izdelkov.
Agencija je v sodelovanju z zdravstvenim ministrstvom in še nekaterimi drugimi institucijami pripravila tudi osnutek zakona o galenskih izdelkih, ki bo šel po besedah ministra z začetkom naslednjega tedna v usklajevanje. Predvidoma do začetka prihodnjega tedna pa bo javna agencija po besedah namestnice direktorice agencije Vesne Koblar Lekarni Ljubljana tudi izdala odločbo po prekrškovnem postopku, s katero bodo lekarno oglobili za trženje izdelkov kot galenskih, ki pa bi morali biti po ugotovitvah agencije registrirani kot zdravila.
Sicer člane odbora kot tudi mnoge predstavnike stroke - predsednico Zdravniške zbornice Slovenije Gordano Živčec Kalan, predsednico sekcije zasebnih lekarn na Lekarniški zbornici Slovenije Martino Klajnšček, predstavnika fakultete za farmacijo Mitjo Kosa in Stanislava Gobca, predstavnika Slovenskega farmacevtskega društva Aleša Obrezo - skrbi trend v lekarniški dejavnosti, ki se odraža v obračanju k profitnosti. Posledično so zaskrbljeni tudi nad vlogo farmacevtov v lekarnah, ki se oddaljuje od strokovne ter približuje marketinški.
Gobec tako opozarja, da gre lekarništvo danes ravno v nasprotno smer, kar učijo študente na fakulteti za farmacijo. Skrbi ga splet agresivnega trženja in promocijskih aktivnosti v obliki kartice zaupanja, kar se je v Sloveniji začelo v Lekarni Ljubljana. Tak način dela v lekarnah po njegovih ocenah postavlja farmacevta v drugi plan, strokovne zmožnosti farmacevtov pa postajajo vse manj izkoriščene.
Takšno delovanje lekarn lahko privede do nekritične in prekomerne uporabe zdravil, zaradi česar trpi zdravje prebivalstva, ki ima posledico v večjem številu hospitaliziranih bolnikov, meni Klajnščkova. Po drugi strani pa je po njenih besedah pri ljudeh močno omajan ugled farmacevtov ter zaupanje v zdravila, kar ima prav tako negativen vpliv na javno zdravje.
Namestnik direktorja Lekarne Ljubljana Marko Žnidaršič zagotavlja, da v nobenem od njihovih dokumentov ni cilj povečevanje dobička, ampak dobro delo farmacevtov. Zanikal je tudi, da s katalogi in karticami zvestobe vplivajo na uživanje zdravil, ter zatrdil, da v svojih katalogih niso nikoli ponujali izdelkov na recept. Vodja galenskega laboratorija Lekarne Ljubljana Lilijana Čop pa je še enkrat poudarila, da je delo farmacevtov v Lekarni Ljubljana strokovno.
