Cveto Žalik iz Nafte je sogovornike iz Ljubljane spraševal, kdaj se bodo začele aktivnosti okrog kompetenčnih centrov. Jure Lukač iz Transpaka je komentiral poletni razpis za podjetja, ki so se usmerila v razvoj. Kljub temu da so svojo pošiljko oddali na Petrolu le 15 minut po polnoči, so bili za evropska sredstva prepozni in se sprašujejo, ali je potem vsem ostalim podjetjem, ki so sredstva dobila, uspelo pošto oddati v prvih 14 minutah? Na Slovenskem podjetniškem skladu pravijo, da nimajo prakse, da bi bil kriterij čas oddaje pošiljke. V tem razpisu se je zgodilo, da je bilo sredstev le za tretjino vseh povpraševanj in v takih primerih vedno prihaja do nezadovoljstva. Štefan Sobočan iz Varstroja je menil, da bi morala država poenostaviti razpise, da podjetjem ne bi bilo treba najemati firm, ki se spoznajo na te reči. Kar pa se tiče ustanavljanja gospodarskih središč, Sobočan meni, da Pomurje ne potrebuje novega središča, ampak da naj gre ta denar raje razpršeno v občine in tako pomaga ohraniti 8000 delovnih mest. Pomurje potrebuje kombinacijo povratnih in nepovratnih sredstev, je še dodal.
Robert Grah iz Pomurske gospodarske zbornice ugotavlja, da zna biti pri razpisih za pomurska podjetja neugoden kriterij dodane vrednosti. Znano je namreč, da pomurska podjetja v povprečju dosegajo le 70 odstotkov slovenskega povprečja. S tem se strinja tudi minister Golobič, podobno je tudi v Beli krajini, kjer ta kriterij res lahko povzroča dodatne razlike med regijami pri možnosti pridobitve sredstev. Gregor Golobič tudi ni zagovornik večanja števila visokošolskih programov po vseh regijah. Ponekod se je izkazalo, da dajejo kadre, ki jih Slovenija ne rabi, zato so nesmiselni pritiski, da je treba iz javnih sredstev financirati smeri in kadre, ki jih šolamo neposredno za Avstrijo ali Italijo.
Na tematiko o šolanju se je odzval direktor Keme Puconci Branko Drvarič, ki trdi, da naše šolstvo v zadnjih letih nikakor ne sledi potrebam gospodarstva. Odkar ni vajeništva, dobivajo kadre, ki so neuporabni. Nove fakultete dajejo kadre daleč pod pričakovanji. Vsak poseg v šolstvo pa bo viden šele čez 5 ali 7 let. Drvarič meni tudi, da bi morali olajšati dotok tujemu kapitalu v Pomurje, potem ne bi bilo treba toliko razmišljati o tem, kako bi s posebnim zakonom vanj vlagali 30 ali 50 milijonov evrov. Če hoče vlada Pomurju pomagati, mora razmišljati tudi o tem, da je 10 kilometrov stran Avstrija, ki bo maja 2011 odpravila omejitve in odprla vrata za naše delavce. Kako naj potem domača podjetja ob obstoječih plačah dobijo ustrezne kadre, bo vprašanje, od katerega bo marsikoga bolela glava.
