Začeli sta fenomenalno, s prvim in drugim časom kvalifikacij, zapletalo pa se je v izločilnih bojih. Šesto mesto Fabjanove, s padcem v velikem finalu in sedmo mesto Petre Majdič je zagotovo manj od obetov. 4500 kubičnih metrov snega so na 770 metrov dolg krog ob štadionu res razgrnili že v nedeljo in se pri tem sila hvalili, a so ga neprevidno »prefrezali« dopoldne pred tekmo. Zaradi nizkih temperatur se ni več sprijel, tekačev se je kmalu začelo vdirati do kolen. Bojkot ekip, ki bi ob normalni tekmi svetovnega pokala skoraj zagotovo uspel, je preprečil le sklop Toura, zaradi katerega tekmo ni bilo mogoče odpovedati.


Vesna Fabjan, nesrečnica Strahova, je v kvalifikacijah še enkrat znova dokazala, da je izvrstna drsalna šprinterka. Po Mateju Sokliču (Kitzbühel 1999) in Petri Majdič, ki je najboljši čas kvalifikacij dosegla sedemkrat, je z zmago v prologu šprinta dosegla nov mejnik. Zelo spretno se je v sila mehkem snegu znašla tudi v četrtfinalu, zmagala v svoji polfinalni skupini, v finalu pa ji je bila kot nalašč »napoti« palica Aiku Saarinen. Padec je odnesel sanje sredi Prage. Sreča se je vseeno nasmehnila Finki, ki je kljub petemu mestu prevzela rdečo majico vodilne.


»V kvalifikacijah mi je šlo odlično. Na snegu sem kar lebdela,« je začetek v Pragi hvalila Petra Majdič. In potem? »Ja potem, je bilo vse odvisno od dobre štartne pozicije in sreče. Če si imel idealno linijo, je bilo odlično, vse drugo slabo. Prilagodljivost tehnike na razmere je bila odločilna. V četrtfinalu sem se težko prebila naprej in potem kot srečna poraženka dobila slabšo štartno mesto za polfinale. Mislim, da bi lahko dosegla več. Dovolj sem bila močna za stopničke, Korosteleve pa verjetno ne bi uspela premagati,« je po tekmi povedala Majdičeva, ki bo vseeno še naprej nosila črno majico vodilne šprinterke.


Šprint, nepredvidljiv, kot je, v skupni razvrstitvi ni naredil velikih preobratov. Petra za Saarinenovo zaostaja 29 sekund, za Kowalczykovo, ki je tokrat obstala v četrtfinalu, pa štiri. Pravi, da se po polovici Toura drži bolje kot prejšnja leta. »Nisem uničena,« trdi in dodaja: »Oberhof je pustil posledice, vendar, če danes ne bi bila tako lahka in 'gnila' proga, bi bila lahko tudi višje. Največ moči in energije mi je pobrala nesrečna druga etapa. Že ko sedaj kakorkoli obračamo, nam je jasno, da nas bo tisti zaostanek še najbolj tepel.«


Trener Ivan Hudač med novo selitvijo narodov ni mogel brez glavne teme, proge nevredne TdS: »Pritoževali so se vsi in se še pritožujejo. To ne govorim zaradi opravičila, pač tako je. Pogoji so bili na meji vsega. Vsaj Petri je to povzročalo veliko težav, a Tour je šele na polovici.«