Lani je blagovna menjava dosegla že milijardo in 105 milijonov evrov. Na poljski trg, na katerem se oskrbuje kar 38,5 milijona potrošnikov, je Slovenija po podatkih slovenskega statističnega urada izvozila za 695 milijonov, uvozila pa za 411 milijonov evrov blaga. Svetovna kriza pa je žal botrovala precejšnjemu padcu blagovne menjave, katere vrednost je bila konec avgusta 530 milijonov evrov, kar je za 30 odstotkov manj v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Po podatkih Banke Slovenije je bilo lani menjave storitev za 142,6 milijona evrov, kar je glede na leto prej 50 odstotkov več. Vrednost uvoza storitev je bila lani 90,7 milijona, izvoz teh pa je znašal 51,9 milijona evrov.

Poljsko-slovenski dvostranski odnosi se nenehno krepijo. Sodelovanje se je začelo predvsem po sklenitvi dvostranskega prostotrgovinskega sporazuma, kmalu zatem (v začetku leta 1996) pa je Slovenija vstopila v CEFTA. Zdaj, ko sta obe državi že dobra štiri leta v EU, se sodelovanje širi na področja storitev, kapitala in prostega pretoka delavcev. V Sloveniji je vedno več poljskih izdelkov ter blagovnih znamk, kar neposredno vpliva na rast blagovne menjave med državama.

Postopoma se spreminja tudi struktura blagovne menjave, predvsem poljskega izvoza v Slovenijo, raste pomen visoko predelanih izdelkov in pada pomen surovin.

Slovenija na Poljsko izvozi največ zdravil in avtomobilskih izdelkov. Od januarja do avgusta letos so imela zdravila kar 27,6-odstotni delež v našem izvozu v to državo, deli za traktorje, avtobuse in tovornjake 6,5-odstotnega, osebni avtomobili in druga motorna vozila za prevoz ljudi 4,2-odstotnega, heterociklične spojine s heteroatomi dušika 3,4-odstotnega, gume 3,4-odstotnega, bela tehnika pa 2,4-odstotnega. Slovenija je iz Poljske uvozila največ tobačnih izdelkov (14,4-odstotni delež v uvozu iz te države), delov za traktorje, avtobuse in tovornjake (8-odstotni), sedežev in njihovih delov (6,2-odstotni delež), pnevmatičnih gum (5,9-odstotni), avtomobilov (4,4-odstotni), živil (3,4-odstotni) in zdravil (3,3-odstotni delež).

Poljska tudi sicer največ svoje zunanjetrgovinske menjave uresniči na trgu EU. Članice EU imajo namreč 78-odstotni delež v poljskem izvozu in 65-odstotnega v uvozu. Njeni najpomembnejši izvozni trgi so Nemčija, Italija, Francija in Velika Britanija. Nemčija je tudi najpomembnejši nabavni trg Poljske, sledijo pa Kitajska, Rusija in Italija. Največje izvozne postavke v poljskem izvozu so stroji in transportna oprema, različno industrijsko blago ter hrana in žive živali, pri uvozu pa prevladujejo stroji in transportna oprema, industrijski izdelki, vključno s kemičnimi, ter mineralna goriva in maziva.

Po podatkih Banke Slovenije je vrednost slovenskih naložb na Poljskem 90 milijonov evrov. Največja vlagatelja sta Lek in Krka. Na Poljskem je navzočih več kot 30 znanih slovenskih podjetij prek lastnih predstavništev in naložb, na primer Eti, ki se je specializiral za proizvodnjo in prodajo varovalk in ima na Poljskem več kot 300 zaposlenih v nekdanjem skupnem podjetju Eti Polam ali Gorenje. Pri veliki večini gre za podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino in podpirajo izvoz.

V Sloveniji za zdaj še ni večjih poljskih naložb razen podjetja Tele-fonika, ki širi svojo prodajno mrežo v Evropi, od leta 2007 pa ima svoje podjetje tudi v Sloveniji. Veliko poljskih podjetij se zanima za Slovenijo, ki po mnenju strokovnjakov ponuja možnosti tudi za manjša podjetja. Veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani se aktivno bori s stereotipi tako na eni kot na drugi strani in ozavešča podjetja o pomenu aktivnega delovanja v Sloveniji: v sodelovanju s številnimi poljskimi in slovenskimi organizacijami ter podjetji išče možnosti za razvoj, za nove trge in izdelke. Med perspektivne poljske panoge, ki se odlično prodajajo na drugih tujih tržiščih, se uvršča bogata ponudba živilskih izdelkov, modnih oblačil in izdelkov za otroke.

Do leta 2015 bo Poljska največje gradbišče v Evropi. Za gradnjo cest bo porabila približno 40 milijard evrov (del tega denarja bo dobila iz bruseljske blagajne), temeljito bo izboljšala železniško infrastrukturo in zgradila vrsto objektov za nogometno prvenstvo Euro 2012, ki ga bo gostila skupaj z Ukrajino.

Po 20 letih ekonomskih reform je Poljska tako postala eno najmočnejših gospodarstev v Evropi. Članstvo v številnih mednarodnih organizacijah pa je velika prednost pri spodbujanju tujih naložb in je po mnenju vlagateljev utrdilo položaj Poljske kot zanesljivega ter dobrega gospodarskega partnerja.