Na podlagi spremljanja dela treh pilotskih paliativnih timov - delujejo v pomurski, ljubljanski in gorenjski regiji tako na primarni kot na sekundarni ravni - bodo pripravili nabor storitev in mrežo timov za celo državo. Delo teh treh pilotnih timov bo osnova za organizacijsko, kadrovsko in finančno ureditev področja paliative v Sloveniji.

Paliativa je dejavnost celostne pomoči bolnikom z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo ter njihovim bližnjim v vseh starostnih obdobjih. Direktor direktorata za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje Janez Remškar je na današnji predstavitvi nacionalnega programa poudaril, da je v Sloveniji na področju paliative marsikaj že narejenega, so pa tudi določeni problemi, med največjimi prav kadrovski.

Zdenka Tičar z ministrstva za zdravje je pojasnila, da bodo na podlagi nacionalnega programa lahko izdelali mrežo paliativnih timov. Ti bodo delovali predvsem na primarni ravni, za akutno obravnavo pa bodo morali zagotoviti še možnost oskrbe v bolnišnicah po Sloveniji. Po njenih navedbah bi v Sloveniji v bolnišnicah potrebovali okoli 200 postelj za bolnike v akutni fazi.

Marjan Ivanuša iz pisarne Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo je ob tem izpostavil ugotovitve raziskave, opravljene v Pomurju, ki je pokazala, da bi storitve paliativne oskrbe potrebovalo največ bolnikov z demenco, sledijo jim srčni bolniki, drugi bolniki in onkološki bolniki. Izpostavil pa je problem staranja prebivalstva in enočlanskih družin. Prav to dvoje bo v prihodnje, tako Ivanuša, še povečalo potrebe po organizirani paliativni oskrbi.

Remškar je prepričan, da urejen sistem paliativne oskrbe za zdravstveno blagajno ne bo pomenil dodatnega finančnega bremena. Potrebovali bodo sicer nekaj več kadra, a kontinuiteta obravnave bo pomenila bistveno manj vračanja bolnikov v bolnišnico, manj bo nepotrebnih preiskav in prevozov, je poudarila Tičarjeva.

Mateja Lapuh iz Splošne bolnišnice Jesenice, kjer že od leta 2007 vodijo lasten projekt paliativne oskrbe za gorenjske bolnike, je navedla, da bi v urejenih razmerah kar 70 odstotkov bolnikov želelo umreti doma, le za 30 odstotkov to ne bi prišlo v poštev - na primer za tiste, ki živijo sami.