Tedaj je namreč še bil lastnik kmečke posesti pod Pohorjem, ki jo je občina letos odkupila za 211.714 evrov, to je kar 319 evrov za kvadratni meter pozidane in nepozidane površine.
Razkošno stanovanje dodelil župan Sovič
Ko je Dnevnik razkril posel med Mestno občino Maribor in Rukavino, je po medmrežju pricurljala informacija, da je Rukavina pred časom živel v popolnoma prenovljenem, več kot 130 kvadratnih metrov velikem občinskem stanovanju na Gosposki ulici 7, ki ima vhod s sosednjega Rotovškega trga in s katerim upravlja Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (JMSS). Iz odgovora, ki nam ga je poslala Barbara Jecelj, vodja sektorja za premoženjskopravne zadeve JMSS, izhaja, da je Rukavina najel službeno stanovanje v letu 2006 na predlog tedanjega župana Borisa Soviča (direktorica JMSS je bila tedaj Lidija Žvajker).
Jecljeva je zatrdila, da je Rukavina k prijavi na razpis "predložil notarsko overjeno izjavo, da ni lastnik primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše v oddaljenosti do 50 km od Maribora. JMSS ni imel informacije, da bi bil imenovani lastnik primerne nepremičnine." Rukavina je v začetku lanskega leta odpovedal najemno pogodbo za "gosposko" stanovanje, v katerem je po podatkih JMSS prebival sam.
Na prvi pogled izpade vse lepo in prav, a pozornejša analiza razkriva, da je odgovor občinskega sklada manipulativen in zavajajoč. JMSS namreč vztrajno piše o lastništvu "primernega" stanovanja. Splošni pogoji JMSS za najem službenega stanovanja pa tega termina ne poznajo. Sedmi člen pravilnika o oddaji službenih stanovanj v najem določa, da "prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ustreznega neprofitnega stanovanja v oddaljenosti do 50 km od Maribora oziroma lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše v oddaljenosti do 50 km od Maribora, s tem da se med ožje družinske člane ne šteje njegovih staršev ali posvojiteljev".
Zaradi bajte ni izpolnjeval splošnih pogojev
Prosilec mora izpolnjevanje tega pogoja potrditi z notarsko overjeno izjavo. Če se v njej zlaže, za to materialno in kazensko odgovarja.
O lastništvu "primernega stanovanja" torej v pravilniku ni govora. Lastnik stanovanja ali hiše (luksuzne ali zanemarjene) avtomatično ne izpolnjuje splošnih pogojev za najem službenega stanovanja. Torej jih tudi Rukavina ni mogel izpolnjevati, saj je tedaj še bil lastnik propadajoče kmečke bajte, za katero je občina februarja letos plačala 124.918 evrov ali 1918 evrov po kvadratnem metru hiše.
Za komentar in razjasnitev ozadja in okoliščin najema službenega stanovanja smo zaprosili Rukavino. Na naše večkratne prošnje nismo dobili nobenega odziva. Dodatna pojasnila smo skušali pridobiti tudi od Tanje Vindiš Furman, direktorice JMSS. Na vprašanje, ali je Rukavina v svoji notarsko overjeni izjavi razkril lastništvo nepremičnine na naslovu Pot na okope 9, se je direktorica vztrajno izmikala odgovoru. Od nje tudi nismo dobili informacije, ali obstaja zapisnik o presoji "primernosti" nepremičnine v lasti Rukavine.
Direktorica JMSS: Tudi žrtve naravnih nesreč so lastniki hiš
Namesto tega je direktorica raje nastopila v vlogi nekakšne advokatke nekdanjega najemnika. "Saj imajo tudi tisti, ki so jim hiše uničili zemeljski plazovi, v lasti nepremičnino, pa jim kljub temu damo v najem občinsko stanovanje," je zagovarjala Rukavinov neprofitni najem Tanja Vindiš Furman.
Rukavina seveda ni bil žrtev naravne nesreče, zaradi katere je ostal brez strehe nad glavo in je nujno potreboval občinsko stanovanje, za katero je mesečno plačeval okoli 400 evrov neprofitne najemnine. Poleg tega se žrtvam plazu ne oddaja službenih stanovanj z javnimi razpisi, temveč jim sklad priskoči na pomoč urgentno in na prošnjo civilne zaščite.
