Dokument, ki je več mesecev odprto pobudo za sodelovanje dvignil na formalno raven, sta podpisala vodji agencij: glavni direktor Ese Jean-Jacques Dordain in vodja Nase Charles Bolden. Ker se obe organizaciji soočata s finančnimi težavami, bosta s skupnim nastopom lažje sledili časovnemu načrtu priprav za odpravo na rdeči planet. Esine članice so za ta projekt že namenile 850 milijonov evrov, vendar bodo morale vsoto zaokrožiti na milijardo evrov, če ga bodo hotele primerno financirati. Svet agencije naj bi o tem, kje dobiti dodaten vir denarja, razpravljal sredi decembra.
Evropska vesoljska agencija Esa načrtuje, da bo leta 2016 poslala raziskovalno plovilo v Marsovo orbito ter na površje planeta postavila meteorološko postajo. Pristanek je predviden v sezoni prašnih neviht, ko se Marsov rdeč prah dviguje visoko v nebo. Dve leti kasneje naj bi agenciji na rdeči planet poslali vozila za raziskovanje površja, ki bodo zbrala vzorce Marsovih kamnin in prsti ter jih prepeljala v laboratorije na Zemlji. Nasa bo za obe odpravi priskrbela pogonske rakete. Še vedno pa ni znano, ali bosta vodstvi agencij potrdili za leto 2020 načrtovano odpravo, s katero naj bi na Mars poslali vrsto vozil, ki bi zbirala podatke o geofiziki in okolju.
Med tem časom pa Esa z ruskim Inštitutom za biomedicinske probleme nadaljuje projekt Mars 500 - priprave na potovanje človeške posadke s simulacijo razmer na vesoljski ladji. Spomladi se je že končala predhodna študija, ko so v osamo moskovskega inštituta za 105 dni zaprli prvih šest prostovoljcev. V začetku prihodnjega leta pa se bo v laboratorij preselilo novih šest ustrezno izobraženih prostovoljcev iz držav članic Ese, ki bodo v njem prebili 520 dni, torej prav toliko časa, kot bi trajali pot na Mars in vrnitev na Zemljo. Projekt bo dal odgovor, kakšni bi bili psihični in telesni učinki dolgotrajnega bivanja v izoliranem prostoru, kakršen je vesoljsko plovilo.
