Letos, 5. avgusta, je bila že druga obletnica, odkar velja zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Žal pa je uzakonil absurdno situacijo, v kateri smo se znašli nekadilci, ki stanujemo v večstanovanjskih hišah.

Zakon nas ščiti pred pasivnim kajenjem na delovnih mestih, kjer preživimo 8-10 ur, v gostinskih obratih, kamor ni nujno, da gremo, razen če smo tam zaposleni, ne ščiti pa nas pred cigaretnim dimom sosedov doma v lastnih stanovanjih, tudi varovanih, v večstanovanjskih hišah. V stanovanju - doma mnogi delajo, mladi se učijo, počivamo in prebolevamo bolezni; predvsem otroci in starejši tu preživijo večino dneva. Zato bi stanovanje moralo biti prijetno in zdravo bivališče.

Ker imam alergijo na cigaretni dim in se z novimi sosedi kadilci nisem mogla dogovoriti za obzirno kajenje, sem raziskala zakonodajo in ugotovila, da Stvarnopravni zakonik v 75. členu govori o prepovedanih imisijah, ki jih ne smemo izpuščati iz svojega stanovanja (tako kot hrup), da ne poslabšuje kakovosti bivanja sosedov. Te imisije bi kadilci lahko zelo enostavno preprečili z odsesavanjem dima skozi zračnike z malo močnejšimi ventilatorji, kot so običajno v sanitarijah, kot je to praksa za vonjave od kuhanja. Žal pa cigaretni dim ni v nobenem zakonu opredeljen kot zdravju škodljiva-nevarna snov. Ustava in ustavno sodišče v svojih sodbah (Odločba o pobudi Zmaga Jelinčiča Plemenitega, št. U-218/07-8, dne 26. marca 2009) sicer priznava, da je pravica do zraka brez cigaretnega dima nad pravico do kajenja, vendar si večina, ki jih ogroža cigaretni dim, ne more privoščiti dragih tožb.

Tudi meni so policisti, inšpektorji, varuh človekovih pravic in upravniki večstanovanjskih hiš svetovali reševanje na sodišču. Ker pa je izid sodbe negotov, dokler zakonodaja ni urejena, sem se včlanila v Društvo nekadilcev in zdravega življenja Ljubljana, ki je član SZTK - Slovenske zveze za tobačno kontrolo (www.tobak-zveza.si), katere člani so različna društva, ki si prizadevajo za zmanjšanje kajenja in zaščito pred pasivnim kajenjem. S pomočjo CNVO - Centra nevladnih organizacij smo preštudirali obstoječo zakonodajo in prišli do zaključka, da moramo predlagati dopolnitve in spremembe "protikadilskega zakona". Tako smo ministrstvu za zdravje predlagali spremembe, da bi bolje zaščitili pred pasivnim kajenjem predvsem najšibkejše (otroke, bolnike, starejše... ), ki so proti svoji volji izpostavljeni cigaretnemu dimu in s tem pasivnemu kajenju. S tem bi tudi naša zdravstvena blagajna prihranila precej na račun zdravil in zdravljenja bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi in alergijami, pljučnih bolnikov, astmatikov in drugih. Ob široki podpori upamo, da bomo uspeli.

Društvo nekadilcev in zdravega življenja Ljubljana, v katerem se zavzemamo za nekajenje, ki je eden od pogojev zdravega načina življenja, bo na svojem rednem srečanju v soboto, 5. septembra, opoldne v Mostecu pod Rožnikom v Ljubljani predstavilo svojo dejavnost in ta prizadevanja. Pridružite se nam in pomagajte spremeniti miselnost, da sta kajenje in pasivno kajenje nekaj vsakdanjega in se moramo pač sprijazniti s tem.

Olga Horvat za Društvo nekadilcev in zdravega življenja Ljubljana