Pri otrocih je odklanjanje hrane presenetljivo pogost pojav, pove pediatrinja in ob tem navaja podatek, da naj bi bilo v blagi obliki prisotno pri 25–35 % normalnih otrok in pri do 80 % otrok z razvojnimi motnjami. »Raziskave prevalence odklanjanja hrane so pokazale, da polovica malčkov med obrokom ni lačna, pri tretjini pa je izražena določena želja po selektivnosti hranil. Hujše odklanjanje hrane je prisotno pri kakor koli fizično prizadetih otrocih (26–90 %), tj. zaradi bolezni ali pri prezgodaj rojenih otrocih (10–49 %).«

Ker je pojav tako pogost, vzroki in posledice pa zelo raznolike, zdravniki otroke, ki odklanjajo hrano, delijo v tri skupine:
otroci, ki so zdravi in nimajo hujše pridružene bolezni;
otroci, ki imajo prebavne motnje, od katerih je najpogostejši gastroezofagealni refluks;
otroci s posebnimi potrebami, najpogosteje otroci s hudimi nevrološkimi obolenji.

Vzrok je le redko en sam
Po besedah zdravnice so lahko vzroki za odklanjanje hrane bolezenski, vedenjski, prehranski, psihološki ali okolijski in se običajno prepletajo. »Otrok lahko odklanja hrano zaradi prirojenih anatomskih nepravilnosti, kot so: razcep ustnice ali trdega neba, zapora nosnih hoan, razcepi v delu grla, Pierre-Robinovo obolenje, otrok ima lahko hud zobni karies, zelo velike tonzile, hudo vnetje dlesni, hudo glivično vnetje sluznice ust, lahko ima obolenje pljuč ali srca, nevromišično obolenje, obolenje požiralnika (npr. traheoezofagealna fistula, zožitev požiralnika, tujek v požiralniku ipd), obolenja prebavil, kot so: ranice sluznice prebavil ali kronično vnetno obolenje črevesa, motnje motilitete prebavil, genetske motnje, kot sta trisomija 21 in Prader-Willijevo obolenje, presnovne motnje, med katere sodijo npr. hipotireoza in motnje Urea ciklus ter številne druge bolezni, kot so: gastroezofagealni refluks, zaprtje in alergija na hrano,« našteje prim. Sedmakova najpogostejše vzroke odklanjanja hrane.

Pristop k otroku multidisciplinaren
Kadar otrok ne želi ali ne more jesti, pediatrinja svetuje obisk pri lečečem pediatru, ki bo s pogovorom s starši in pregledom otroka ocenil, ali je otrok zdrav, normalen in ima le prehodne motnje z odklanjanjem hrane ali pa so težave resnejše in potrebujejo multidisciplinaren pristop k zdravljenju. »Lečeči zdravnik lahko ugotovi, da ima otrok le neko prehladno obolenje ali okužbo prebavil, ki le prehodno poslabšata tek,« pojasni prim. Sedmak in doda, da je med pogostejšimi vzroki za prehodne težave pri dojenčku tudi sprememba načina prehranjevanja, na primer zaradi navajenosti na prehranjevanje po steklenički lahko dojenček sprva odklanja sprejem nove čvrste prehrane, ki jo dobi z žličko.

Kadar je za težave kriva bolezen, je otrok napoten na ustrezen specialistični pregled, pri katerem lahko sodelujejo zdravniki s številnih področij. Skupino lahko tako sestavljajo otroški gastroenterolog, nevrolog, stomatolog, pulmolog, fizioterapevt, klinični dietetik, medicinska sestra, logoped, psiholog in socialni delavec, po potrebi pa tudi drugi zdravstveni delavci. V primeru dodatne otrokove prizadetosti je potreben sprejem v bolnišnico. Običajne preiskave, ki jih pri otroku opravijo, so po besedah pediatrinje pregled krvi, vode in blata, kožni testi za ugotavljanje alergij, ultrazvok trebuha in rentgenološke preiskave, včasih pa so potrebne tudi invazivnejše preiskave, kot so endoskopske preiskave prebavil in druge preiskave.

Včasih je potrebno celo umetno hranjenje
Pri sicer zdravem, normalnem otroku se pojavi običajno spontano postopno izboljšanje in posebno zdravljenje ni potrebno. Pri kompleksnejših težavah pa se mora v odpravljanje težav vključiti celotna zdravstvena ekipa. Po besedah zdravnice je treba najprej ugotoviti, kateri faktorji, ki jih strokovnjaki razvrščajo v tri skupine, so pri otroku prisotni. »To so predisponirajoči faktorji, na primer zvišana telesna temperatura, ponavljajoče se okužbe, depresija pri starših, slabša sposobnost staršev za obvladovanje problema pri otroku; poslabšalni faktorji, na primer nenadna bolezen, poškodba, bolečnost pri otroku, zapostavljanje s strani staršev ali vzgojiteljev in faktorji vztrajanja, kot so: ponavljajoča se bolečina, stalne otrokove navade ipd.« Zdravstvena ekipa nato presodi, ali bo lahko otrok s pomočjo osebja sam prešel težave z odklanjanjem hrane ali pa bo treba ustrezno prehranjenost zagotavljati drugače. »Ustrezen vnos kalorij lahko zagotavljamo s pomočjo sonde, ki jo otroku vstavimo skozi nosek v želodec (enteralno hranjenje po sondi), včasih pa je treba otroku hranilne sestavine dovajati neposredno v žilo (delna ali totalna parenteralna prehrana),« pojasni pediatrinja. Pri nekaterih otrocih pa je bolezensko stanje tako hudo, dodaja, da je potrebna neposredna vstavitev cevke v želodec (gastrostome). Vstavitev takšne gastrosome je lahko perkutano endoskopsko ali kirurško.

Najpogostejša težava – gastroezofagealni refluks
Seveda pa pri večini otrok uporaba tako skrajnih postopkov ni potrebna. Najpogostejši vzrok za odklanjanje hrane pri dojenčkih je namreč gastroezofagealni refluks ali nehotno vračanje želodčne vsebine v požiralnik, ki povzroča težave tudi številnim odraslim. »Prvi znaki gastroezofagealnega refluksa se pri večini dojenčkov pojavijo v prvem do šestem tednu starosti. Dojenček bljuva, bruha ali celo bruha v loku, zato lahko slabše napreduje na telesni teži ali celo hujša. Pojavi se motnja požiranja, otrok je nemiren in odklanja hrano,« razloži prim. Sedmakova znake refluksa. Čeprav velikokrat otrok ne potrebuje zdravil, ampak le poseben režim prehranjevanja in počivanja, ga je treba jemati resno. »Zaradi vračanja želodčne vsebine lahko nastane vnetje sluznice požiralnika z ranicami, otrok bruhne kri in kot posledica se razvije slabokrvnost. Nevaren zaplet je zatekanje kisle želodčne vsebine iz požiralnika v pljuča, zato otrok pomodri, kašlja, lovi sapo in mu hrope v prsih. Ob ponavljanju težav postane otrok hripav in kolca, dolgoročno pa ponavljajoči se bronhitisi lahko vodijo v razvoj kronične pljučne bolezni,« opozarja pediatrinja.

Gastroezofagealni refluks je običajno posledica občasne sprostitve tonusa mišice zapiralke v požiralniku, k vračanju želodčne vsebine v požiralnik pa pripomore tudi nenadno zvišan tlak v trebušni votlini, ki se lahko pojavi ob otrokovem joku ali kašlju, napenjanju pri odvajanju blata ali ob menjavi plenic. Stanje lahko poslabša neprimeren položaj otroka (če otrok leži vodoravno ali celo z glavico navzdol), prevelika količina zaužite hrane ob enkratnem obroku, če se otrok prekomerno slini ali če izloča preveč želodčne kisline. Nekateri otroci z gastroezofagealnim refluksom imajo upočasnjeno »očiščenje« sluznice požiralnika, hrana pa se tudi dlje časa zadržuje v želodcu.

Posebna hrana in položaj med spanjem
Kot pojasnjuje zdravnica, je treba pri sumu na pomemben gastroezofagealni refluks narediti vrsto preiskav, ki izključujejo druge bolezni s podobnimi kliničnimi znaki. V takem primeru je treba otroka sprejeti v bolnišnico, kjer se pediater gastroenterolog po potrebi odloči za preiskave krvi, blata in vode, ultrazvočno preiskavo trebuha, scintigrafijo in rentgensko preiskavo prebavil. Kot pomembno preiskavo za ugotavljanje gastroezofagealnega refluksa pri otroku prim. Sedmakova izpostavlja 24-urno pH-metrijo, s katero se s posebno nosno sondo ugotavlja kislost v spodnjem delu požiralnika, impedančna preiskava pa omogoči ugotovitev refluksov, ki so kisli, alkalni ali v nevtralnem območju. Če je treba, zdravniki naredijo tudi endoskopsko preiskavo z odvzemom koščka sluznice požiralnika.

Pri otroku z gastroezofagealnim refluksom je potrebno zdravljenje. Najprej se uvede prehransko zdravljenje. Če je otrok dojen, zdravniki svetujejo nadaljevanje dojenja, če otrok dobiva prilagojeno ali delno prilagojeno mleko, pa priporočajo gostitev obrokov z 2-odstotno riževo sluzjo. Priprave takšne prehrane se lahko starši naučijo pri dietetiku, posebne vrste že zgoščenega, t. i. antiregurgitacijskega mleka, pa se dobijo tudi v lekarnah. Pri večjih otrocih zdravniki odsvetujejo uživanje gaziranih pijač, čaja, čokolade ter začinjene in mastne hrane pa tudi zelo mrzle hrane in pijače ter pozne obroke po večerji. Obenem prim. Sedmakova svetuje takojšno uvedbo položajnega zdravljenja. Staršem svetuje, naj otroka v posteljo polagajo v antirefluksnem položaju, to je za 30 stopinj dvignjen položaj, ki je zelo pomemben ob negi otroka in med njegovim spanjem. Zdravnica poudarja tudi pomembnost podiranja kupčka po obroku pri dojenčku, zato staršem svetuje, naj držijo otroka vsaj pol ure po jedi v pokončnem položaju. Ko ga nato položijo v posteljico z dvignjenim zglavjem, pa naj najprej leži v levem bočnem položaju, nato pa na hrbtu. Zdravilo za zniževanje kisline v požiralniku predpisujejo zdravniki po potrebi, medtem ko se za uvedbo prokinetičnega zdravila, ki dvigne tonus mišice zapiralke v požiralniku, pospešuje praznjenje želodca in deluje na gibanje črevesa, zaradi neželenih stranskih učinkov odločijo le v redkih primerih zapletenega gastroezofagealnega refluksa. Tudi operativno zdravljenje je potrebno le v redkih posameznih primerih.

Pomen ustrezne prehrane v obdobju dojenčka
»Glede obdobja dojenčka (prvo leto otrokovega življenja) pa je treba povedati, da je to eno najintenzivnejših obdobij otrokovega življenja, saj sta rast in razvoj otroka v tem času najintenzivnejša. Dojenček namreč v tem letu, če je zdrav in normalen in nima težav, v prvih šestih mesecih podvoji svojo porodno težo, ko dopolni prvo leto, pa jo celo potroji. Hitra rast otrokovih možganov, ki omogoča njegov ustrezen razvoj, pa zahteva ustrezno energetsko podporo in kakovostno najustreznejšo sestavo prehrane pri dojenčku. Seveda pa prehranjevanje otrok ni le vnos ustreznih kalorij, saj le sproščeno, umirjeno in zadovoljno čustveno okolje pripomore k razvoju primernih prehranskih navad v družini,« strne misli prim. Sedmakova.

Martina Žoldoš