"Odgovor na krizo je več boljšega izobraževanja, ne manj," je poudaril Figel. "Zato bi bilo krčenje sredstev prav na tem področju napaka," je opozoril v pogovoru s skupino novinarjev v Bruslju ob predstavitvi poročila. Seveda se vlade držav članic EU po njegovih besedah ob opredeljevanju proračuna same odločajo za prioritete, vendar pa sam "ne vidi razumne dolgoročne strategije za izobraževanje, če so vlaganja drugotnega pomena".

"Zmagovalci bodo tisti, ki se pripravljajo danes"

"Razumni ljudje tega ne delajo," je poudaril komisar Figel. Svet bo namreč po njegovih besedah še bolj konkurenčen in globalen in "zmagovalci bodo tisti, ki se bodo na to pripravili danes". V Sloveniji naj bi se z drugim rebalansom proračuna po znanih podatkih ministrstvu za šolstvo in šport sredstva skrčila za okoli 28 milijonov na skupaj 1,309 milijarde evrov.
Na vprašanje STA, kaj bi v primeru Slovenije izpostavil kot dobre in kaj kot slabe točke v izobraževanju, je komisar Figel odgovoril, da "Slovenija sodi med države, kjer je izobraževanje priljubljeno". Slovenija je namreč v vrhu držav po vpisu v srednješolsko izobraževanje ter po številu tistih, ki ga končajo. "Stopnja osipa je med najboljšimi oziroma je nizka," je dejal Figel. "Je pa še prostora za več vseživljenjskega učenja," je dodal.
V Evropski komisiji so sicer v primeru Slovenije posebej opozorili na zmanjševanje otrok v obveznem izobraževanju. Po projekcijah, predstavljenih v poročilu, naj bi se število otrok, starih od 10 do 14 let, v Sloveniji v obdobju 2000-2010 zmanjšalo za 24,9 odstotka, v obdobju 2000-2020 pa za 27,9 odstotka, medtem ko naj bi se v povprečju v EU zmanjšalo za 12,9 oziroma 14,9 odstotka.
Na splošno pa so dobre novice v poročilu o izobraževanju v Evropi v letu 2009, da se je povišala stopnja vpisa štiriletnikov v predšolsko izobraževanje, da se je znatno povečalo število študentov v visokem šolstvu in splošni trend podaljševanja obveznega izobraževanja.

Demografske spremembe koz izziv

Med največjimi izzivi za evropske izobraževalne sisteme pa so že omenjene demografske spremembe, ki se nanašajo tako na zmanjševanje števila otrok v šolah kot na množično upokojevanje učiteljev, ki se bo v bližnji prihodnosti zgodilo v mnogih državah.
V več državah beležijo tudi povečano število učiteljev, ki se približujejo upokojitvi in posledično je tam mogoče pričakovati deficite učiteljev. Za Slovenijo to ne velja, saj imamo razmeroma mlade učitelje in ne gre pričakovati množičnih upokojitev ali deficita.
Poročilo še kaže, da je uradna starostna meja za upokojitev učiteljev v večini držav 65 let, vendar pa se učitelji lahko upokojijo s polno pokojnino že prej, običajno okrog 60. leta. Polno pokojnino prejmejo pod pogojem, da so poučevali določeno število let - 15 let zadošča v Liechtensteinu, 40 let v Belgiji, Avstriji in na Irskem.
Nižje kot 65 let je postavljena starostna meja za upokojitev v Sloveniji, Bolgariji, na Cipru, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, na Češkem, v Latviji, Litvi, na Malti, Portugalskem in Slovaškem. Po zgodnjem upokojevanju (pod 60 let), pogojenim s številom let delovne dobe, je Slovenija primerljiva z Madžarsko, Romunijo in Turčijo.