Slovenija po zmogljivosti zdravstvene mreže močno zaostaja za evropskim povprečjem; z 247 zdravniki na 100.000 prebivalcev smo celo na repu EU. Analize Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) kažejo zlasti na pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni ter specialistov pediatrov. Ob zmanjševanju števila zdravnikov v javnih zavodih pa se povečuje delež zasebnikov, ki jih je že dobra četrtina; najbolj izrazito se je lani povečalo število zasebnih zdravnikov specialistov.
Medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov imamo sicer nekoliko več, kot je evropsko povprečje, vendar pa je med njimi bistveno nižji delež medicinskih sester z višjo in visoko izobrazbo. Čeprav je tudi število zobozdravnikov v evropskem povprečju, je brez izbranega zobozdravnika kar petina zavarovancev. Projekcije kažejo, da se bo zaradi upokojevanja in nezadostnega priliva diplomantov položaj še poslabšal.
V zdravstvenih zavodih se še naprej zmanjšuje število bolniških postelj na prebivalca (med letoma 2000 in 2006 za kar 16 odstotkov), pri čemer so zmogljivosti za petino nižje od povprečja EU. Umar opozarja tudi na problem izrabljenosti medicinske opreme v našem zdravstvu ter zaostajanje pri uvajanju novejše medicinske tehnologije in novih zdravil. Ena redkih pozitivnih stvari je, da so se čakalne vrste in povprečne ležalne dobe v zadnjih letih nekoliko skrajšale.
V domovih za starejše še zdaleč ni dovolj prostora
Število oskrbovancev v domovih za starejše se je od leta 2000 do 2007 povečalo za četrtino, v varstveno-delovnih centrih za tretjino in v posebnih socialnovarstvenih zavodih za okoli 40 odstotkov. Čeprav se zmogljivosti domov za starejše povečujejo, pa obstoječa mreža ne omogoča dostopa vsem prosilcem. V letu 2007 je bilo zavrnjenih skoraj 15.000 prosilcev, kar je več, kot je bilo v domovih vseh oskrbovancev skupaj. Spreminja se tudi struktura oskrbovancev: kar 56 odstotkov je starejših od 80 let, skoraj 80 odstotkov pa jih je bilo sprejetih zaradi bolezni.
Na naraščanje potreb po dolgotrajni oskrbi kaže povečanje števila prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo, ki jih je bilo konec leta 2007 že skoraj 30.000; v primerjavi z letom prej se je število prejemnikov dodatka za najhuje prizadete povečalo skoraj za petino.
Slovenija ima največ šolarjev in študentov v EU
Število vrtcev in otrok, ki so vključeni vanje, se je v zadnjih letih povečalo, s čimer smo ujeli evropsko povprečje. Lani je bilo v vrtcih 45 odstotkov otrok v starosti do dveh let in 83 odstotkov otrok, starih od tri do pet let. Kljub spodbudnim podatkom pa dostop do vrtca ni zagotovljen vsem otrokom; dostopnost ponekod ovirajo premajhne zmogljivosti vrtcev, medtem ko so za nekatere starše nepremagljiva ovira previsoki stroški.
Zaradi upadanja števila rojstev se je število učencev v osnovnih šolah v lanskem šolskem letu ponovno zmanjšalo, prav tako pa se zadnja leta zmanjšuje število šol. Posledično je čedalje manj tudi srednješolcev, v lanskem letu za pet odstotkov. Po drugi strani ima Slovenija med vsemi evropskimi državami najvišjo stopnjo vključenosti mladih, starih od 15 do 19 let, v srednje izobraževanje. V letu 2006 je bilo v srednje šole vključenih kar 80 odstotkov celotne populacije v omenjenem starostnem obdobju, medtem ko je povprečje EU le 57 odstotkov.
Slovenija je tudi vodilna država po vključenosti mladih, starih od 20 do 24 let, v terciarno izobraževanje. Višje in visoke šole obiskuje kar 45 odstotkov oseb iz te starostne skupine, v EU le 28 odstotkov. Vključenost v terciarno izobraževanje se je v Sloveniji od leta 2000 povečala za 13 odstotkov ali trikrat bolj kot v EU. Število višjih strokovnih šol se je povzpelo na 50, medtem ko je visokošolskih zavodov 63. Z večjo dostopnostjo se zmanjšuje presežek prijav glede na število vpisnih mest, ki se je od leta 2000 znižal s 13 odstotkov na 1,2 odstotka.
Višja od evropskega povprečja je tudi vključenost odraslih v oblike vseživljenjskega učenja. Izobražuje se 15 odstotkov ljudi, starih od 25 do 64 let, s čimer presegamo evropsko povprečje za pet odstotnih točk, vendar pa še vedno močno zaostajamo za nekaterimi severnoevropskimi državami. Za Slovenijo je tudi značilno, da vključenost v vseživljenjsko izobraževanje s starostjo močno upada in da se vanj vključuje le majhen delež ljudi z nizko izobrazbo. Po izdatkih za izobraževanje v višini 5,7 odstotka BDP je Slovenija precej nad evropskim povprečjem, zaostaja pa predvsem za Dansko, Švedsko in Norveško, kjer namenijo za izobraževanje od 7 do 8 odstotkov BDP.
