Evropejci bomo morali biti pozorni še na starajočo se družbo. Letošnje poročilo o staranju namreč kaže, da naj bi imela EU leta 2060 še vedno približno 500 milijonov prebivalcev, vendar občutno starejših kot danes. Izrazito slabše bo razmerje med številom delavcev in upokojenci - razmerje naj bi se s štiri znižalo na dva delavca na enega upokojenca. Vse več starejših pomeni dodatni pritisk na proračun.
Tudi gospodarstvu ne bo lahko, vendar je neizogibno, da se bodo morale nekatere industrije prestrukturirati, je dejal Almunia. "Moramo pa biti realistični. Okrevanje bo postopno," je napovedal.
Sam meni, da bomo imeli v EU v prihodnje nižjo rast, saj bosta tako finančni kot nepremičninski trg zelo previdna. Pri opozarjanju na počasno okrevanje komisar ni osamljen, opozarja pa, da bo treba spodbude iskati drugje in najti nove vire rasti. Ti bi lahko bili denimo zelena energija in nizkoogljično gospodarstvo, vsekakor pa bo treba narediti tudi trg dela bolj učinkovit, povečati produktivnost in več vlagati v raziskave in razvoj, v ospredju pa mora biti izobraževanje, saj se bo le tako lahko povečala zaposljivost.
Udeleženci foruma so še poudarjali, da brez mednarodnega sodelovanja okrevanja gospodarstva ne bo. "Nismo več v udobnem čezatlantskem klubu," je nujnost globalnega pristopa ponazoril Almunia.
Znani ekonomist Andre Sapir se je povsem strinjal. Ne le, da je treba več in bolje sodelovati, tudi območje evra bo moralo v prihodnje nastopati drugače. Predvsem je nujen enotni nastop držav z evrom v Mednarodnem denarnem skladu (IMF).
