"Zaradi Plečnikove širine ima osebna izkaznica naše države upravičeno velik presežek, vendar je vprašanje, ali ga znamo spoštovati," je izpostavila ministrica za kulturo Majda Širca, Zupan pa je dopolnil, da "učeni v NUK, manj učeni na stadionu, lačni na tržnici in pokopani na Žalah tvorijo bistveni del Slovenske kulture, ki je vtkana v našo zavest".
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata Bojan Djurić je razložil, zakaj je trajalo več let, da so pripravili takšen odlok. Po "zastoju" so namreč čakali najprej pobudo nove vladne garniture, nato spremembo zakona o varstvu kulturne dediščine, na koncu pa so še zbirali pripombe vseh zainteresiranih. Naposled so sprejeli sklep, da se zavaruje tako spomenik kot vplivno območje okoli njega, s čimer naj bi onemogočili, da se prostor poškoduje. S tem so, kot je dejal Zupan, poenotili režim zaščite, tako da vsi vpleteni - lastniki, konservatorji in inšpektorji - vedo, kaj in kako se varuje. Uvedli so ga na približno 50 Plečnikovih enotah v Ljubljani, v prihodnjih dveh letih pa naj bi ga razširili še na druge spomenike po Sloveniji. Ministrica je kritizirala, da je zaradi prešibkega vrednostnega sistema napačno obravnavana tudi sodobna arhitektura, ki je ogrožena zlasti zaradi kapitalskih apetitov. Pri tem je izpostavila denimo Cankarjev dom, ki so ga po njenem mnenju prenavljali s premalo ozira na njegovega arhitekta Edvarda Ravnikarja. Prav zato se je zavezala k boljšemu osveščanju o pomenu del arhitekturnih mojstrov, zaradi česar so na ministrstvu ustanovili posvetovalno telo, imenovano Dom za prostor.
