Upam, da ste bili v ponedeljek pozorni na Medardovo vreme, saj naj bi imeli podobno, torej suho, ravno prav toplo vreme z nekaj manjšimi plohami naslednjih 40 dni ali kot pravi ena od modrosti: Če je na Medarda vreme lepo, najbolj len kosec pospravlja suho seno.

Morda pa je tudi nedeljska polna luna poskrbela za to, da se bo v naslednjih dneh vreme precej umirilo. Naši predniki so namreč vedeli, da se vreme pogosto spremeni nekaj dni po nastopu ščipa. In tokrat bo že tako, saj se bo zračni tlak nad severnim Sredozemljem in njegovim kopnim obrobjem v prihodnjih dneh postopoma okrepil (dokončno ravno konec tedna), saj bodo prišli naši kraji pod vpliv "meteorološkega" grebena. V njem se zrak spušča, pri čemer se suši in segreva, najpomembnejše pa je, da zagotavlja sorazmerno lepo vreme. Vsaj še teden dni tudi ne bomo imeli opraviti ne s hladnim ne z vročim vremenom.

Na hitro si oglejmo, kako smo jo odnesli z minulo meteorološko pomladjo. Povprečna temperatura zraka v obdobju marec-maj je bila v večjem delu Slovenije vsaj 2 stopinji Celzija nad dolgoletnim povprečjem, nekaj manj le na skrajnem severozahodu. Nekoliko pod dolgoletnim povprečjem je bilo trajanje sončnega obsevanja. Tudi pri padavinah ni bilo večjih odstopanj, nekoliko manj od pričakovanih so jih imeli le na jugu in jugozahodu (najmanj prav na Obali), drugod pa malenkost nad povprečjem. Bolj nenavadna je bila njihova dinamika, saj smo jih dobivali v valovih oziroma s posameznimi večjimi "pošiljkami", med katerimi so bila dolgotrajna sušna in (pre-)topla obdobja. Predvsem soparno in vroče vreme je tisto, ki ga nekateri zelo slabo prenašajo, z njim pa so povezani tudi točenosni oblaki. In ob tem smo vsako leto znova priče težnjam o "strelski" zaščiti kmetijskih površin pred to vremensko nevšečnostjo. Raziskave kažejo, da je toča zapleten in za zdaj težko napovedljiv pojav, če že, pa največ za uro ali dve vnaprej. Napovedi toče za daljši časovni niz pa so možne le za območja, ki so po velikosti enaka ali večja, kot je Slovenija. Ključna naloga meteoroloških služb je, da v največji možni meri upoštevajo znanstvena dognanja in jih z lastno razvojno dejavnostjo umeščajo v sistem za spremljanje, napovedovanje in opozarjanje pred nevarnimi vremenskimi pojavi, kamor spada tudi toča.

Zato daje tudi naša meteorološka služba velik pomen nadgrajevanju pravočasnega in prostorsko natančnejšega opozarjanja na tovrstno nevarnost. Ukrepi za zmanjševanje posledic toče so tako omejeni na področje raziskovanja procesov, ki povzročajo nastanek toče, spremljanje in napovedovanje pojava toče ter uporabo informacij in ukrepov za zaščito proti toči, pri čemer je treba zagotavljati organizacijske možnosti za smotrno delovanje na vseh teh področjih. Na področju ukrepov za zaščito v kmetijstvu sta najbolj razširjena fizična zaščita z varovalnimi mrežami in finančno zavarovanje pridelka. Kot primerna zaščita pa se omenjajo tudi vnosi dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake (s srebrovim jodidom), za kar naj bi poskrbela letala ali pa protitočni izstrelki. S takšnim vnosom naj bi spremenili predvsem število in velikost točnih zrn. Vendar študije učinkovitosti kažejo, da ni nedvoumnih dokazov o pozitivnih učinkih takšnega vnosa. Prav neverjetno je, da se ljudje glede toče ne moremo sprijazniti s tem, da se je v naših geografskih širinah tej vremenski nevšečnosti bolje prilagoditi na druge načine. In ne še naprej streljati protitočnih "kozlov" ter se slepiti s tem, da lahko človek nadzira razvoj oblakov in celo vremena.