Cilj razvoja posameznih visokošolskih subjektov je fakultetna nadgradnja, pravi direktor VS prof. dr. Marjan Blažič, s katerim smo se pogovarjali tudi o tem, zakaj sodelovanje z Univerzitetnim in raziskovalnim središčem (URS) Novo mesto ni najboljše.
Je bilo pred desetletjem lažje ali težje kot danes ustanoviti visoko šolo?
Nedvomno težje, to dokazuje tudi statistika. Večina samostojnih visokošolskih zavodov, ki niso člani univerz in jih ni ustanovila država, je nastala v zadnjih štirih letih. Poleg odprtosti oblasti za različne pobude na tem področju se zdi, da so kriteriji za presojo izpolnjevanja pogojev za ustanovitev visokošolskih zavodov postali bolj ohlapni.
Kako sodelujete z Univerzitetnim in raziskovalnim središčem (URS) Novo mesto? Slišati je, da sodelovanje med obema ni najboljše.
Sodelovanja med zavodoma ni. URS je nastal v politično pregretem okolju, ki je obstoj in dosežke regijskega visokošolskega središča in njenih šol popolnoma obšlo in prezrlo. Leta 2005 in 2006 so znani akterji iz našega okolja proti naši šoli organizirali pravi medijski linč, ker je bilo treba opravičiti nastanek novega zavoda. Akreditacijo programov, ki smo jih predložili Svetu za visoko šolstvo, so ovirali na najbolj grob način, ker so sami pripravljali elaborate in študijske programe sorodnih področij, ki jih je visokošolsko središče že razvilo (informatika, tehnologije in sistemi). Sicer pa je URS nastal in deluje s kadri, ki so na naši šoli pridobili potrebna strokovna znanja in izkušnje.
Ali bi se kljub temu morala VS in URS povezati s ciljem nastanka univerze na Dolenjskem?
Univerza v našem okolju je ta trenutek stvar odločitve visokošolskih zavodov v regiji. Naše VŠUP, VITES VŠZ in FPUV pri tem nimajo nikakršnih zadržkov. Sicer pa se mi državna univerza ta trenutek ne zdi realna opcija, zasebna pa iz različnih subjektivnih in objektivnih razlogov tudi ne. Regija v prvi vrsti nima potrebnih habilitiranih kadrov, sledijo materialne težave, na koncu so tu še napačne strateške usmeritve v področja, ki so v regijski industriji nezaposljiva. Vizija VS je, da bi vse ustanovljene visoke šole in fakultete v prihodnjih letih prerasle v ugledno in prepoznavno univerzo, ki naj bi z razvojem izobraževalnih programov, prilagojenih potrebam družbenega in tehnološkega razvoja, vrhunskim kadrom, mednarodnim sodelovanjem, povezovanjem študija z raziskovanjem in prakso pritegnila domače študente, v manjši meri pa tudi tuje.
Kaj menite o nastajajoči Agenciji za kakovost v visokem šolstvu? Bo po vašem mnenju pripomogla k višji kakovosti visokošolskih programov?
Ustanovitve agencije ne jemljem kot pokop avtonomije visokega šolstva. Avtonomija že do zdaj ni bila absolutna, in v prihodnje ne bo nič manjša, na nekaterih področjih bo celo večja. Floskula, da so vsi visokošolski zavodi, ki niso iz Ljubljane ali Maribora, slabi, nima stvarne podlage in je bolj kot ne predsodek. Vsaj za naše šole trdim, da je tako. Če so med našimi visokošolskimi učitelji mnogi, ki so delovali ali še delujejo na ljubljanskih in mariborskih fakultetah, potem to niso slabe šole. To ne nazadnje dokazuje tudi zunanja evalvacija, ki jo je VŠUP kot prvi samostojni visokošolski zavod uspešno prestala v letu 2006. Če bo agenciji uspelo vzpostaviti objektivne kriterije ocenjevanja in registrirati objektivne in neodvisne ocenjevalce, bo naredila šele prvi korak v smeri sestavljanja objektivne slike o kakovosti v našem visokem šolstvu.
