Prav vprašanje vlaganj v domače energetske zmogljivosti je bilo ob gibanju cene električne energije na trgu osrednja tema včerajšnje razprave. Vodja direktorata za energijo Janez Kopač je poudaril, da bo država v prihodnjih letih namenila prednost trem velikim projektom: šestemu bloku TE Šoštanj, ki naj bi ga zgradili v petih letih, drugemu bloku Jedrske elektrarne Krško (JEK), ki naj bi luč sveta ugledal okoli leta 2020, in hidroelektrarnam na srednji Savi, ki naj bi jih država začela graditi v petih letih.
"Vsi drugi projekti bodo morali počakati. To ne pomeni, da ni kot v primeru plinsko-parne elektrarne v Kidričevem, ki ji bomo izdali energetsko dovoljenje, dobrodošel zasebni kapital. Tega si želim tudi v TE Trbovlje, kjer za zdaj ni pametnih idej o prihodnosti," je dejal Kopač. Ob tem ga je Danilo Toplek, prvi mož Taluma, ki naj bi prispeval zemljišče za elektrarno, spomnil, da z omenjenim projektom "krepko zamujamo". "Danes Avstrijci na veliko gradijo plinske elektrarne, čeprav smo imeli v Kidričevem pred njimi še prostor, plin in kapital. Ta investicija bi lahko bila kot rezerva," je dejal Toplek. "Sloveniji bo do leta 2020 primanjkovalo 720 megavatov moči. Šesti blok jih bo ob ukinitvi drugih blokov prinesel le 180," ga je dopolnil Djani Brečević z inštituta za raziskave v energetiki.
Predsednik uprave Gen-I Robert Golob je navzoče opozoril, da "je dilema blok 6 ali drugi blok lažna". "Med recesijo se moramo tudi v energetiki usmeriti v projekte, ki bodo najbolj koristili zagonu druge industrije in gradbeništva. Slovensko gospodarstvo v celoti obvladuje le gradnjo hidroelektrarn (HE), na katere smo povsem pozabili," je dejal Golob. Kljub temu je Kopač zatrdil, da tudi HE ne bodo reševale recesije. "Še zlasti ne ob počasnosti umeščanja v prostor. Najkrajši državni lokacijski načrt v zgodovini Slovenije, ki je umeščal neko vinsko cesto, je bil sprejet v 210 dneh, pa še to po hitrem postopku," je pojasnil Kopač.
primoz.cirman@dnevnik.si
