Bavčarjev položaj je, milo rečeno, daleč od rožnatega. Poleg tega, da je na "fronti" s Petrolom, uradno največjim lastnikom Istrabenza, že več mesecev v defenzivi, je po novem potrpljenje očitno minilo tudi njegovega zaveznika Staneta Valanta. Slednji je v "zahvalo" za pomoč pri Bavčarjevi obrambi na zadnji skupščini Petrola za zdaj dobil le "nasedlo" naložbo, ki je v letu dni izgubila več kot polovico vrednosti.

Bavčarju, ki je še v začetku leta prek skrivnostnega "kas'lc" podjetja in prijateljev suvereno obvladoval polovico delnic Istrabenza, le-te danes zaradi padca borznih vrednosti in zloma trga bančnih posojil polzijo iz rok. Težave prvega moža Istrabenza se kopičijo iz meseca v mesec: od Zavarovalnice Triglav, ki želi prek sodišča od Istrabenza izterjati neplačano kupnino za delnice Petrola, do padca cen nepremičnin, ki zmanjšuje vrednost zemljiščem v lasti Droge Kolinske v Ljubljani. Kje in zakaj se je "zaplezal" Bavčar? Gledano nazaj je naredil vsaj tri velike strateške napake. Prvo izmed njih že kmalu po prihodu na vrh Istrabenza, ko je bencinske servise, ki so zavzemali skoraj tretjino slovenskega trga, odprodal avstrijskemu OMV. S tem se je namreč - kljub takratni tekoči izgubi - odpovedal naložbi, ki bi mu v času finančne krize in še prej tudi rastočih cen naftnih derivatov zagotavljala stabilen dotok denarja. Prav tako še danes ni razumljivo, zakaj Istrabenz, potem ko je ob blagoslovu Janeza Janše od države konec leta 2005 kupil 16 odstotkov Mercatorja, ponujenega darila - z izjemo zastave teh delnic za nova posojila - nikoli ni zares izkoristil. V naslednjih mesecih je namreč Bavčar Pivovarni Laško dopustil, da je v največjem trgovcu pridobila kontrolni paket delnic, Istrabenz pa je postal le obrobni igralec.

Zadnjo napako je Bavčar storil konec lanskega leta, ko se je - očitno brez predhodne uskladitve s preostalimi centri moči - odločil naskočiti Petrol. Pri tem je prekrižal račune starim in novim prijateljem Janeza Janše, s čimer je izgubil še ključno politično oporo. Prav "izleti" v Mercator, Petrol in Drogo Kolinsko simbolizirajo popolno odsotnost kakršne koli Bavčarjeve strategije. Namesto da bi se osredotočil na dve ali tri velike naložbe, ki bi jih razvijal v prihodnjih letih, je želel biti združevalec živilske industrije, energetik, lastnik hotelov, nepremičninar, informatik in portfeljski vlagatelj hkrati. Naložbene prioritete je spreminjal vsakih nekaj mesecev in jih zavijal v celofan velikih zgodb, pri čemer se je v minulih letih znebil skoraj vseh najožjih sodelavcev. Njegovo vodenje Istrabenza spominja na film Memento, v katerem je sosledje prizorov logično le v obratnem vrstnem redu. Bavčarja ni spodnesla finančna kriza, ampak "politični" način vodenja Istrabenza in pretirano ukvarjanje z lastninjenjem.

Zveni ironično, toda le manj kot leto dni po domnevnem koncu druge faze privatizacije še nikoli ni bilo hkrati naprodaj toliko lastniških deležev v pomembnih slovenskih podjetjih. Tudi zato se zdi, da bo prej ali slej nova oblast ocenila, da je Istrabenz, ki je najboljša možna antireklama domačemu lastništvu podjetij, prevelik, da bi "padel". Z ali brez Bavčarja.