"Vodilne evropske razvojne politike imajo popolnoma drugačne vsebine, kot so te, ki jih v koalicijsko pogodbo zapisujejo bodoče vladne stranke," opozarja dr. Matej Ogrin iz Cipre, društva za zaščito Alp.

Vidnejše slovenske nevladne okoljske organizacije, okoljska podjetja in posamezniki so pred nekaj dnevi najverjetnejšemu mandatarju Borutu Pahorju ter drugim koalicijskim partnericam že poslali skupno pismo z naslovom Življenjsko pomembni poudarki koalicijske pogodbe. V njem opozarjajo, da je treba izvesti prehod v nizkoogljično družbo, zavarovati naravne vire, sprejeti ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam in v pripravo strateških okoljskih politik vključiti tudi civilno družbo.

Direktorica Umanotere, fundacije za trajnostni razvoj, Vida Ogorelec Wagner je prepričana, da "Slovenija ne bo dosegla ne socialnega blagostanja ne gospodarske konkurenčnosti, če ne bo upoštevala podnebnih sprememb, tako na ravni prilagajanja kot na ravni občutnega zmanjšanja izpustov". Nujno je treba določiti tudi izhodišča za letošnja pogajanja v Poznanu in prihodnje leto v Koebenhavnu, dodaja članica medvladnega odbora Združenih narodov za podnebne spremembe dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki trdi, da ne moremo sodelovati na okoljskih pogajanjih s figo v žepu, torej brez kadrov, načrtov in proračuna za okoljske ukrepe.

"Koalicijski partnerji se zavedamo pomena strateške odločitve države, da ne kljub, temveč prav zaradi krize, ki smo ji priče, zastavimo naša ravnanja v smeri trajnostnega razvoja," številnim podpisnikom odgovarja predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor.

Avtorji poziva Življenjsko pomembni poudarki koalicijske pogodbe pričakujejo, da okoljska politika ne bo nekaj obrobnega, saj "morajo biti okoljska načela vključena v vse sektorske politike", pravi dr. Dušan Plut z oddelka za geografijo na ljubljanski filozofski fakulteti. "S sodelavci sem temeljito preučil vaš manifest in ga bom zaenkrat po najboljših močeh tudi upošteval," je v odzivu še sporočil Pahor, ki želi, "da ob morebitni zaupnici novi vladi takoj pristopimo k medsebojnemu dialogu ter skupaj iščemo konceptualne in praktične rešitve za omenjene izzive". Evropske ankete javnega mnenja kažejo, da je kar 80 odstotkov Slovencev prepričanih, da so podnebne spremembe ena najresnejših svetovnih težav.

Evropske ankete javnega mnenja kažejo, da je kar 80 odstotkov Slovencev prepričanih, da so podnebne spremembe ena najresnejših svetovnih težav.