V Franciji, v Grenoblu, leži Michael Schumacher. Menda kaže prve znake okrevanja, a nihče – niti njegovi zdravniki – ne more z gotovostjo trditi, v kakšnem stanju so njegovi možgani. Meja med zavedanjem in nezavedanjem ni bila v medicini nikoli definirana. V Italiji je leta 2009 umrla Eluana Englaro, dekle, ki je po prometni nesreči obležala v »vegetativnem« stanju. Pri življenju so jo vzdrževale aparature, njen oče pa se je boril za evtanazijo – pravico, da v miru umre. Za enako pravico so se od lanskega novembra do letošnjega januarja borili starši Marlise Munoz, noseče triintridesetletnice, ki je načelno že umrla, a so jo v ameriškem Teksasu vzdrževali pri življenju, da bi ohranili življenje otroka, ki ga je nosila v sebi. Na koncu je smrt dovolilo sodišče. Letos januarja pa je v Tel Avivu umrl tudi Ariel Šaron, kontroverzni izraelski politik, ki je bil v komi osem let. Je teh osem let razmišljal o svoji politiki?
Nekateri tudi pri polni zavesti
Po grobih ocenah je samo v Evropi trenutno v komi dvesto trideset tisoč ljudi. Od teh naj bi jih trideset tisoč ostalo v takšnem stanju do smrti. Znanstveniki po vsem svetu se trudijo, da bi ugotovili, kdo med njimi je zares brezupen primer in kdo je zgolj ujet v lastno »kletko«, piše BBC.
Znanstveniki Steven Laureys, Nicholas Schiff in Adrian Owen so se preučevanja meje med zavedanjem in nezavedanjem lotili na pacientih, ki so jih razglasili za »rastline«. Vsak na svojem področju preučujejo njihove odzive na okolico in z merjenjem možganskih valov ugotavljajo, da so nekateri med njimi sposobni celo odgovarjati na vprašanja. Odgovore oblikujejo v mislih, znanstveniki pa jih »odčitajo« z bralnikom elektromagnetnega valovanja. Adrian Owen je leta 2006 članek o svojih odkritjih objavil v prestižni reviji Science in odtlej so se tovrstne študije v Belgiji, Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in Kanadi začele množiti, piše BBC.
Owen ocenjuje, da je bilo med »vegetativnimi« pacienti v zadnjih letih približno dvajset odstotkov takšnih, ki so se v resnici vsaj delno zavedali okolice in svojega položaja. Nekateri med njimi naj bi bili celo pri polni zavesti, a tega niso mogli izraziti. Raziskovalci tako opisujejo pogovore s pacienti, ki so se iz dolgotrajne kome vrnili in ki opisujejo strašno izkušnjo ujetosti. Kate Bainbridge, učiteljica iz Southamptona, se je med zdravljenjem zavedala prav vsega, kar so v bolnišnici z njo počeli, a bolečine ali frustriranosti ni mogla pokazati. Imela pa je srečo, da se je iz kome pravočasno prebudila, in leta 2006 je o preživetem spregovorila za več britanskih časopisov. Želela je, da drugim ne bi bilo treba prestajati, kar je prestala sama.
Do 40 odstotkov napačnih diagnoz?
Owen in njegovi kolegi med vrsticami pravijo, da se je v preteklosti najbrž mnogim »ujetim« pacientom zgodilo, da so jih zdravniki pustili tudi umreti – bržkone v mukah, z izstradanjem in odrekanjem vode – ker so mislili, da so njihovi primeri brezupni ter da tako in tako ničesar ne čutijo. S takšnimi ocenami (Nicholas Schiff meni celo, da bi lahko bilo napačnih diagnoz »vegetativnega stanja« do štirideset odstotkov) so raziskovalci dregnili v hudo moralno dilemo. Zdravniki, ki pri življenju vzdržujejo »vegetirajoče« paciente, bi se namreč lahko začeli spraševati, kaj vse imajo na vesti. Tudi zato so raziskave s tega področja v devetdesetih in v prvem desetletju enaindvajsetega stoletja zadevale ob visok zid nezaupanja in nasprotovanja. Oporekali so jim metodološke napake in napačna izhodišča, ki vodijo do napačnih sklepov. A leta 2009 je Laureysova raziskovalna skupina v skupini štiriinpetdesetih »neodzivnih« pacientov odkrila takšnega – številko 23 – ki je znal pravilno odgovoriti na pet od šestih vprašanj: ali je že bil na počitnicah v določenem kraju, kako je ime njegovemu očetu in še na tri druga vprašanja o svojem življenju. »To nas je povsem pretreslo,« je novinarjem povedal Owen, ki je rezultate Laureysove ocenjeval kot zunanji strokovnjak. »S tem, da nam je pacient pokazal, da je pri zavesti in da se zaveda svojega položaja, se je pacient 23 premaknil iz skupine 'ne oživljaj' v skupino 'ne pusti umreti'. Smo mu rešili življenje? Ne. Sam si je rešil življenje.« ušk
