Postojna. Zadnje vojaško usposabljanje na Počku, na katerem so minuli teden poleg slovenskih pilatusov sodelovala tudi štiri ameriška lovska letala F-16, je spet dvignilo na noge Civilno iniciativo za Pivško kotlino brez streljanja. »Zdaj vidimo, tudi s tokratno vajo, da se vojaške aktivnosti večajo. Ljudje smo jezni in razočarani zaradi ignorance in neupoštevanja naših mnenj in opozoril glede vodovarstvenih območij, varstva okolja in seveda slabšanja kvalitete življenja,« nam je povedal Uroš Mlinar iz civilne iniciative. Ta je zaradi zaskrbljenosti, da Pivška kotlina postaja nekakšna »vojaška cona«, za jutri sklicala tudi tiskovno konferenco.
Hojs: Ukinitev vadišča nerealna
Kot je znano, je civilna iniciativa že prejšnji obrambni ministrici Ljubici Jelušič izročila 17.000 podpisov peticije za zaprtje vadišča. Da so to le pobožne želje, je domačinom ponovno dal vedeti tudi aktualni obrambni minister Aleš Hojs. »Ukinitev vadišča Poček je nerealna želja, ki je ne moremo upoštevati. Ta poligon je še iz časov Avstro-Ogrske, bivše Italije in Jugoslavije. Zdaj postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za vadišče nadaljujemo,« nam je dejal med svojim nedavnim obiskom v Postojni. Sprejem dokumenta, ki sicer upošteva tudi nekatere pripombe javnosti, a bo hkrati s predvidenimi (tehnološkimi in infrastrukturnimi) posodobitvami najverjetneje pomenil še pogostejšo uporabo vadišča, je Hojs optimistično napovedal že v prvi polovici letošnjega leta in ob tem ošvrknil lokalno skupnost, ker nasprotuje vadišču. »Nekorektno je, da od države pričakuješ nadomestila, po drugi strani pa tega vadišča nočeš,« nam je dejal Hojs. Toda v Postojni so že večkrat poudarili, da je ustrezna odškodnina oziroma renta, ki, mimogrede, za tri leta sploh še ni bila v celoti poravnana, tako rekoč najmanj, kar bi morali prejemati v zameno za vojaško prisotnost, sicer pa da odškodnina tako in tako ne odtehta povzročene škode.
Arso že dvakrat z negativnim mnenjem
Glede DPN po ministrovih besedah trenutno potekajo zaključna usklajevanja z ministrstvom za kmetijstvo in okolje glede gozdarstva in voda. »Postopek bomo nadaljevali ne glede na pomisleke Agencije RS za okolje. Mi smo v DPN že opredelili vse zaščitne aktivnosti, ki jih mora vojska na tem vadišču izvajati za zaščito vodnih virov,« je poudaril Hojs. Toda na Agenciji RS za okolje (Arso) očitno menijo drugače, saj so že dvakrat izdali negativno mnenje k DPN, ker gre za občutljivo območje kraškega vodonosnega sistema, iz katerega se napaja podzemni kraški vodonosnik Malni, iz tega pa se z vodo oskrbujejo prebivalci občin Postojna in Pivka. »Ministrstvo za obrambo s strokovnimi podlagami ni dokazalo, da ni tveganja onesnaženja podzemnih vod,« nam je pojasnila Verica Vogrinčič z Arsa.
Poslovna škoda za Aerodrom Postojna
V Aerodromu Postojna so opozorili, da vojska krši tudi dogovore glede obsega zapiranja zračnega prostora za civilne prelete, kritični pa so tudi do širitve območij zapiranja z uvedbo dodatnih con. Samo januarja je bil zračni prostor zaprt skupno 47 ur v osmih dneh, od tega 23 ur v več kot eni coni, februarja pa bo zaprt 28 ur v devetih dneh, od tega 18 ur v več kot eni coni. Mihael Matevžič, predsednik postojnskega aerodroma, nam je dejal, da je zato njihovo delovanje močno prizadeto, opozoril pa je tudi na nevarnosti. »Kot vidimo, vojska že zdaj to vadišče lepo trži in ga daje na razpolago tudi prijateljskim vojskam. Vojaške aktivnosti se bodo v prihodnje po vsej verjetnosti le še stopnjevale. Postojna in okoliška naselja, ki so v neposredni bližini, so zaradi tega izpostavljena nevarnosti,« je opozoril Matevžič. Hkrati se sprašuje, kdo lahko zagotovi, da Natovo letalo, kakršno je pred kratkim poletelo iz vojaškega oporišča Aviano na vojaške vaje (po zagotovilih Slovenske vojske ni bilo namenjeno na Poček), nato pa strmoglavilo v Jadransko morje, ne more pasti tudi tukaj.
»Nova ureditev omogoča bolj selektivno in racionalno zapiranje zračnega prostora kot do zdaj, s čimer smo v Slovenski vojski (SV) lahko bolj prilagodljivi in s tem povzročamo manj ovir v zračnem prostoru, povečujemo pa tudi stopnjo varnosti letenja,« pa nam je včeraj pojasnil Marko Prvinšek iz Sektorja za odnose z javnostmi SV in dodal, da je v primeru nujnih preletov možna tudi ustavitev aktivnosti. Sicer pa po njegovih besedah vse omejitve odobri Kontrola zračnega prometa Slovenije, mesečni načrti zapore pa so vnaprej objavljeni tudi na spletni strani SV.
