ZGODOVINA

Matija Krnc

Projekt izbora najboljšega hitro rastočega podjetja izhaja iz uredništva Gospodarskega vestnika.
25. novembra 2004 pa so bralci Dnevnika in Gospodarskega vestnika prejeli prvo številko revije Gazela, ki je izšla v nakladi 64.700 izvodov. V začetku decembra 2004 sta založniški hiši Dnevnik in GV Revije ustanovili podjetje Gazela R.E.
Od 18. marca 2005 je podjetje Gazela R.E. v stoodstotni lasti založniške hiše Dnevnik, ki ga je konec leta 2005 pripojila.

1991: PRVIČ V ČLANKU ANALIZIRAMO DINAMIČNA PODJETJA
Mlada podjetja, ki smo jih predstavili, morda niso bila "hot growth companies" po ameriških merilih z več deset milijoni dolarjev letnega prometa. Vsekakor pa so nastala iz trga in za trg, ne da bi čakala na reforme, prestrukturiranje, nov investicijski ciklus ... In pri tem so bila uspešna: rasla so, imela dobiček in zaposlovala so nove delavce. Podjetja, ki so bila izbrana bolj ali manj naključno, so sodila med prva "prava" slovenska dinamična podjetja.

1992: PRVA LESTVICA 100 NAJVEČJIH SLOVENSKIH ZASEBNIH PODJETIJ
Na lestvico smo vključili največja zasebna podjetja v letu 1991, ki so po številkah sodeč tedaj pomenila tudi najbolj dinamičen del slovenskega gospodarstva. Najboljši na lestvici so še izpolnjevali oba pogoja za uvrstitev na lestvico "hot growth" ameriškega poslovnega tednika Business Week, več kot deset milijonov dolarjev in manj kot 150 milijonov dolarjev prometa ob hitri rasti.

1993: PRVIČ SESTAVIMO LESTVICO 500 NAJVEČJIH SLOVENSKIH ZASEBNIH PODJETIJ
Največja zasebna podjetja so dosegala hitro rast na vseh ravneh. Petsto podjetij z največ prometa je skupaj zaposlovalo več kot 6.000 ljudi. Če sklepamo po številkah, je bil to najbolj dinamičen del slovenskega gospodarstva. "So to gazele?" smo se spraševali.

1995: MED PRVIMI V EVROPI PREDSTAVIMO LESTVICO 500 NAJHITREJE RASTOČIH PODJETIJ
Leta 1995 smo poleg lestvice 500 največjih zasebnih podjetij prvič pripravili tudi lestvico 500 najhitreje rastočih slovenskih podjetij, v anketi smo primerjali rast prodaje v letih od 1993 do 1994. Metodologijo smo pripravili ob pomoči strokovnjakov z Ekonomske fakultete v Ljubljani, in to tako, da bi vključili kar največ gazel, čeprav so posebne razmere gospodarstva na prehodu precej oteževale delo.

1996: PRVA POSEBNA ŠTEVILKA REVIJE GOSPODARSKI VESTNIK - NAJHITREJE RASTOČI
Od leta 1996 vsako jesen pripravimo posebno številko revije Gospodarski vestnik, posvečeno dinamičnemu podjetništvu. V njej poleg lestvice 500 najhitreje rastočih podjetij objavljamo tudi analize gazel po posameznih panogah in regijah, predstavljamo dinamične podjetnike in njihovo poslovno prakso.

2001: PRELOMNICA - PROJEKT GAZELE IN RUBRIKA GAZELE
Pravi vzlet projekta Gazele prelomnega leta 2001 je bil nadvse uspešen. V dobrih treh tednih smo izpeljali kar šest regijskih in eno nacionalno prireditev ter na njih skupaj zbrali 1.284 gostov. Uredništvu revije Gospodarski vestnik je uspelo premagati zaprtost in nezaupanje med gazelami. Dogajanje pa je bilo tudi izjemno dobro medijsko pokrito. Prebili smo se v vse najbolj vplivne medije v državi (nacionalno televizijo in vse tri najbolj vplivne dnevnike) in se prek regijskih dogodkov in poročil v regijskih medijih uveljavili v regijskem življenju.

2002: "GAZELE SO GIBANJE"
V tem letu smo se posvetili utrjevanju projekta. Uredništvu je ob pomoči drugih oddelkov podjetja uspelo spodbuditi zanimanje za gazele tudi v širši javnosti. Na regijskih in nacionalni prireditvi ter na soočenjih smo zbrali 1.334 gostov. Napočil je čas za nov skok, za novo rast projekta. Na sklepni prireditvi Gazele 2002 smo od pomembnega obiskovalca slišali: "Gazele so postale gibanje." Ta izjava se ujema z vizijo osrednjega slovenskega poslovnega tednika Gospodarski vestnik in podjetja GV Revije. Ne gre več samo za podjetja na lestvici 500 najhitreje rastočih (čeprav bo projektna skupina pri pripravi prireditev še naprej skrbno spremljala predvsem to skupino družb), temveč za vse, ki jih druži ambicija rasti in uresničitev te ambicije. To je rastoče, dinamično gospodarstvo!

2003: GAZELE SO POSTALE NAJVEČJI POSLOVNI DOGODEK
Skupaj z metodološko skupino smo nadgradili metodologijo izbora in se pri izbiranju najboljših še bolj poglobili v kakovost hitre rasti. Med nominiranci je bila tako vrsta novih imen, prihajajočih poslovnih zvezd. Prenovili smo podobo Gospodarskega vestnika, ki je v novi preobleki prvič izšel prav z že tradicionalno tematsko številko 500 najhitreje rastočih.

Regijskih in nacionalnega izbora se je skupaj udeležilo 1.750 hitro rastočih družb in poslovnežev. V medijih smo ob dogodkih našteli kar 150 objav. Prvič smo za nominirance in poslovne partnerje, ki podpirajo projekt, pripravili družabno VIP kosilo. Novembra pa je najboljše gazele v vili Podrožnik sprejel predsednik vlade Anton Rop.

2004: LETO NOVOSTI
V letu 2004 so bile gazele v znamenju dveh novosti. Dogodkom smo prvič dodali konferenčni del – Gazela praktikum, ki se je v vsaki regiji odvijal pred razglasitvijo regijskega zmagovalca. Na nacionalni konferenci, katere EU pokrovitelj je bila Kraljevina Nizozemska (v tistem času predsedujoča EU), pa smo gostili vrsto tujih strokovnjakov dinamičnega podjetništva.
Na finalnem dogodku v Cankarjevem domu sta Robert Mulej, direktor GV Revij in Branko Pavlin, prednik uprave Dnevnika, podpisala pismo o nameri za sodelovanje med obema založniškima hišama. Rezultat novega poslovnega sodelovanja pa je bil viden že novembra, ko je pričela izhajati nova revija Gazela v nakladi 62 tisoč izvodov. Obe novosti – konference in revija - sta še utrdili blagovno znamko Gazela. Šestih regijskih in nacionalne mednarodne konferenc se je skupno udeležilo 285 ljudi. Na regijskih dogodkih in finalni prireditvi Slovenska gazela 2004 v Cankarjevem domu pa smo gostili 1.665 udeležencev.
V decembru je bilo ustanovljeno podjetje Gazela R.E.

2005: PRAVI GAZELJI SPIN-OFF
Projekt Gazela, tako dogodek Slovenska gazela kot revija Gazela, je v letu 2004 prerasel okvirje profitnega centra in v letu 2005 postal samostojna pravna oseba. Podjetje Gazela R.E. skrbi za razvoj blagovne znamke Gazela v vseh njenih potencialih. Ob zaključku letnega projekta časopisna hiša Dnevnik kupi blagovno znamko in podjetje Gazela R.E., tako da se analiza in plani za celoten projekt Gazelo 2006 delajo že v Dnevniku.

2006: GAZELA PRVIČ POD OKRILJEM DNEVNIKA
V letu 2006 je izbor najboljšega hitro rastočega podjetja organiziralo Časopisno podjetje Dnevnik, d.d., ki je projektu dodalo mednarodno dimenzijo. Slovenska hitro rastoča podjetja so se imela priložnost uvrstiti med 500 najhitreje rastočih podjetij Europe's 500, prav tako pa so lahko sodelovala pri izboru za European Business Awards.

2008: TRAJNOSTNA IN DINAMIČNA RAST
Ključni korak z metodološkega vidika je močnejši poudarek na dinamični rasti, ki je obenem tudi trajnostno naravnana. Izbor je to usmeritev vnesel tudi v svojo vizijo razvoja. Vzporedno so intervjuji uredništva posebno pozornost namenili raziskovanju naravnanosti k trajnostni rasti in dejavnikom družbene odgovornosti. Dodatno je na podlagi preklica podjetij, uvrščenih na seznam najhitreje rastočih podjetij, potekalo preverjanje variabilnosti prihodkov iz prodaje v posameznih letih.

2009: VERJETNOSTI PROPADA PODJETJA
Pomemben prispevek h krepitvi metodologije izbora pa v letu 2009 pomeni vključitev informacije o verjetnosti propada podjetja, ki jo na podlagi lastnega modela (failure score model) izračunava družba Bisnode.

2010: DESETLETJE NOVE RASTI
Za dvajsetletnico prvih zapisov o dinamičnih podjetjih »gazelah« ter za desetletnico dogodkov, na katerih se izbirajo najboljši, so organizatorji pripravili vrsto aktivnosti, ki dopolnjujejo spodbujanje podjetništva.

2011: ZAČETEK NOVEGA DESETLETJA RASTI
Spremljanje dinamičnih podjetij in realno poročanje o njihovem delu in uspehih (od 210 nominirancev in uspešnih zgodb so se le tri končala tako, da so podjetja propadla) kaže na pravilne odločitve in resnično uspešno podjetništvo, ki mora biti spodbuda za vse nove mlade podjetnike.

2012: USTANOVITEV KLUBA GAZEL
Ustanovitev kluba in srečanja vseh nominirancev naj bi imela za cilj, da si gazele izmenjajo izkušnje in izpostavijo vse probleme, ki ovirajo razvoj podjetništva v Sloveniji ter s pomočjo Dnevnika izboljšajo poslovno okolje. Hkrati pa si medsebojno pomagajo tudi pri vstopu na globalni trg.

2013: GAZELE POSTANEJO SOGOVORNIK MLADIH
Usmeritev k mladim je bila prisotna v projektu že nekaj časa. Tokrat so se podjetni dijaki odzvali na različne načine, vsekakor pa so že v srednji šoli pokazali, da je podjetnost lahko tudi ena od možnosti njihovega razvoja, usmeritve in tudi zaposlitve.

2014: MLADI SE VKLJUČUJEJO V PROGRAM
FLL (First Lego League) se kot Mednarodni multidisciplinarni raziskovalno-izobraževalni program s poudarkom na robotiki predstavi na vseh prireditvah, hkrati pa so najboljši mladi glasbeni talenti in regijski zmagovalci vključeni v regijski program.

2015: PRAZNOVANJE 15. OBLETNICE IN 100. DOGODKA
Tako program kot usmeritev sta bila usmerjena v dva pomembna jubileja na projektu in sicer 15. obletnico od znamenitega 11. septembra 2001, ko je bil organiziran prvi dogodek v okviru projekta Gazela in pa 100. dogodek. Kratek zgodovinski pregled je bil prikazan tudi na prav za ta jubilej izdelan video s pregledom vseh zlatih gazel in nekaterimi izjavami.

2020: 20. OBLETNICA PROJEKTA GAZELA
V letu 2020 je projekt Gazela obeležil 20. obletnico. Zaradi pandemije koronavirusa jubileja nismo mogli obeležiti slavnostno, kot smo hoteli, in jubileja praznovati z načrtovano postavitvijo trajnostnega obeležja zlatim gazelam. V tem letu je zaradi zakasnelih poslovnih izkazov prvič v vsej zgodovini projekta tudi umanjkal izbor Slovenska gazela.

2021: JUBILEJNI DVAJSETI IZBOR SLOVENSKA GAZELA
Projekt Gazela je v slovenskem gospodarskem prostoru, kjer izpostavlja podjetniške zgodbe najboljših hitrorastočih podjetij, prisoten že 21. let. V tem letu slavnostno obeležuje dvajsetletnico projekta in se s postavitvijo digitalnega obeležja v Parku gazel v Tehnološkem parku Ljubljana pokloni vsem dosedanjim zlatim gazelam.

METODOLOGIJA

Verodostojnost izbora Gazela temelji na skrbno oblikovani in preverjeni metodologiji raziskovanja dinamično rastočih podjetij.

V izboru Gazela sodelujejo podjetja, ki rastejo in se razvijajo nadpovprečno hitro, ustvarjajo nova delovna mesta ter so trajnostno naravnana. Pomembna značilnost sodelujočih podjetij je družbena odgovornost, saj vključitev v izbor pomeni možnost, da javnost, še posebno mlada, spozna zanimiva in odlična podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta in so v družbi zgled podjetnosti in ustvarjalnosti.

Gazele poslujejo uspešno in odgovorno
Izbor Gazela podjetniki prepoznavajo kot enega najbolj strokovno utemeljenih izborov. V letu 2015 opravljena analiza pokaže, da med podjetji, nominiranimi za priznanje gazela v minulih desetih letih, uspešno posluje kar 89 odstotkov podjetij; podatki za zadnjih pet let pa kažejo, da je poslovati prenehalo manj kot dva odstotka podjetij, ki so v teh letih sodelovala v izboru: uspešno poslujejo skoraj vsa za priznanje nominirana podjetja, torej 98 odstotkov. Med prejemniki priznanja gazela, torej med finalisti izbora, je ta delež še višji. Analiza Bisnode kaže, da kar 58,7 odstotka gazel dosega kriterij bonitetne odličnosti, skoraj tretjina (30,2 odstotka) pa celo najvišjo oceno AAA.

Osnova je petletna rast
Podjetja se v izbor ne morejo prijaviti; povabilo prejmejo na osnovi rasti, ki podjetje uvrsti na lestvico najhitreje rastočih podjetij v eni od šestih regij, ali na predlog člana sveta Gazele. S ciljem, da ne gre za enkratno rast, temveč za dolgoročno usmerjenost k rasti, v raziskovanju kot osnovo rasti upoštevamo indeks petletne rasti prihodkov od prodaje.

Od leta 2016 je v veljavi pravilo, da zlate gazele štiri leta od prejema priznanja ne morejo biti ponovno kandidatke za to priznanje.

PROCES IZBORA V PETIH KORAKIH

Dnevnik kot organizator projekta Gazela pri izboru sodeluje z družbo Mediade, ki skrbi za razvoj in izvedbo metodologije izbora, s člani metodološke komisije in s člani sveta Gazele. Proces izbora poteka v petih korakih.

Prvi korak: izbor regijskih kandidatov
Osnovo za izbor regijskih kandidatov za priznanje gazela predstavlja lestvica najhitreje rastočih podjetij. Analitiki družbe Bisnode v začetku maja pripravijo lestvico in finančne podatke najhitreje rastočih podjetij v šestih slovenskih regijah. Na regijsko lestvico 100 najhitreje rastočih se uvrstijo podjetja z vsaj 15 zaposlenimi in 400.000 evri čistih prihodkov od prodaje v izhodiščnem letu, ki so v zadnjih petih letih dosegla najvišjo rast prihodkov iz prodaje ter poslujejo z dobičkom (do leta 2017 je bil kriterij za uvrstitev na lestvico 5 zaposlenih in prodaja v izhodiščnem letu 220.500 evrov).

Raziskovanje posameznih podjetij z namizno raziskavo (desk research) oblikuje nabor potencialnih kandidatov za regijsko gazelo. Med kriteriji poleg velikosti podjetja (vsaj 15 zaposlenih) raziskujemo predvsem finančne podatke, bonitetno oceno podjetja, indeks rasti zaposlenih DaBeg. Uporabljamo tudi sodoben, celovit kazalnik BSX (Bisnode Success Index), ki uspešnost podjetja meri z vidika lastnika (dobiček), zaposlenih (plače), države (davki) in menedžmenta (učinkovitost).

Med možne kandidate praviloma uvrsti 10–12 podjetij na regijo, za katera v prvi fazi ocenimo, da odsevajo vrednote in filozofijo dinamične ter obenem trajnostne rasti. Od leta 2017 lahko kandidate za regijsko gazelo (ki niso uvrščeni na lestvico 100 najhitreje rastočih podjetij, a izkazujejo značilnosti gazele) predlagajo tudi člani sveta Gazele.

Drugi korak: raziskovalni intervjuji
Z vsakim od regijskih kandidatov člani metodološke komisije v sodelovanju z mladimi opravijo pogovor. V strukturiranem intervjuju z lastniki in direktorji gazel, ki jih izvajajo člani metodološke komisije in njihovi sodelavci, vključeni pa so tudi zainteresirani študenti, raziskujejo podjetniško zgodbo, poslovni model in trajnostno naravnanost kandidatov.

V intervjuju preverijo izvajanje poslanstva, vizije, vrednot in poslovnih ciljev vseh zaposlenih, razvoj, inoviranje in zaščito proizvodov ter poslovnih procesov, mednarodno usmerjenost, koncentracijo kupcev in dobaviteljev, trženjsko naravnanost ter komunikacijo med zaposlenimi. Prav tako izpraševalci v podjetjih raziskujejo vidike družbene odgovornosti organizacije in njene umeščenosti v lokalno okolje.

Tretji korak: izbor nominirancev za regijsko gazelo
Na podlagi namizne raziskave, izvedenih intervjujev in bonitetnega poročila ter drugih javnih informacij metodološka komisija v razpravi odloči, katera tri podjetja v regiji postanejo nominiranci za regijsko priznanje. Razprava temelji na utemeljevanju, izmenjavi razlogov, predvsem pa tudi na prepoznavanju izjemnosti in vrlin vsakega od sodelujočih kandidatov. Prednost imajo mednarodno in inovativno usmerjena podjetja, podjetja z boljšimi kazalniki zadolženosti, likvidnosti, učinkovitosti, donosnosti, dodane vrednosti na zaposlenega ter DaBeg indeksa zaposlovanja. Pri odločanju je pomembna tudi presoja, ali podjetje izkazuje vrline gazele, to je dinamične in obenem družbeno odgovorne in trajnostno naravnane rasti.

Četrti korak: izbor regijske gazele leta
Med tremi regijskimi nominiranci metodološka komisija izbere regijsko gazelo leta: podjetje, ki med tremi podjetji v danem letu po poslovnih podatkih in podjetniški zgodbi predstavlja najmočnejši zgled dinamične in obenem trajnostno naravnane rasti.

Regijski zmagovalec je hkrati tudi finalist za najvišje nacionalno priznanje zlata gazela leta.

Peti korak: izbor zlate, srebrne in bronaste gazele leta
Svet Gazele, sestavljen iz dosedanjih zlatih gazel in uglednih predstavnikov akademske, civilne in poslovne javnosti ter déležnikov blagovne znamke Gazela, ob zaključku regijskih dogodkov odloči, kdo so prejemniki prestižnega priznanja zlata, srebrna in bronasta gazela leta.

Odločitev je sprejeta s konsenzom in obravnavo različnih vidikov gospodarskega uspeha, kapacitete rasti in družbenega odtisa posameznega finalista za priznanje.