OLJKE SE PONOVNO VRAČAJO

Oljkarstvo v naših krajih so zelo prizadeli boji med prvo svetovno vojno. Smrtni udarec pa je oljki na Goriškem zadala izredno mrzla zima leta 1929, ko so bile januarja in februarja temperature kar 51 dni pod lediščem," je povedal zgodovinar Renato Podveršič . Po besedah predsednika briškega društva oljkarjev Bruna Podveršiča raste v Goriških brdih okoli 14.000 oljčnih dreves, 2000 več kot lani, v Vipavski in Soški dolini ter na Krasu pa skoraj 5000 (1000 več kot lani). Z oljkarstvom se po zadnjih podatkih na tem območju ukvarja 220 ljudi, predstavlja pa predvsem dopolnilno gospodarsko dejavnost. Starejši, in teh ni malo, pa se z oljkarstvom ukvarjajo ljubiteljsko. "Oljkar je vsakdo, ki ima zasajenih najmanj sedem oljčnih dreves. Največ oljkarjev ima nasade z do 50 drevesi, v zadnjem času pa se povečuje število velikih nasadov, ki štejejo 100 in več dreves. Na Goriškem jih imamo vsaj pet," je povedal predsednik goriškega oljkarskega društva Miha Lipušček in dodal, da je letos pod streho vsa letina, da pa je bila slaba zaradi zmrzali v času cvetenja in suše ter prehude sončne pripeke. V Goriških brdih so pridelali sedem ton oljčnih plodov (na Goriškem le tono) in iz njih iztisnili 1200 litrov prvovrstnega ekstra deviškega olja. "Olje je zelo težko dobiti. Cena se letos vrti med 2000 in 2500 tolarji za liter. Oljkarstvo je dobra dopolnitev v vinarstvu in vinogradništvu. Ne jemlje mu ne ugleda ne zaslužka. Še več, vinogradnikom lahko oljka blaži neugodno vinsko letino ali slabše cene za vino. Oljčno olje se v prodaji dopolnjuje z vinom. Nenazadnje so vedno zelene oljke tudi okras in prispevajo k lepši podobi pokrajine," je še povedal Bruno Podveršič iz Gradnega, eden tistih, ki imajo največ zaslug za ponovni razcvet oljkarstva v Brdih.

POMEMBNA JE SEVERNA LEGA

Ena največjih želja briških in goriških oljkarjev je ureditev lastne oljarne. Že prihodnje leto naj bi jo zgradili na Dobrovem. Pri tem bosta sodelovali tudi občina in briška vinska klet, uporabljali pa naj bi jo tudi oljkarji onstran meje, ki zdaj, tako kot Brici in Novogoričani, vozijo olje v Trst ali na Obalo. V kmetijski šoli v Šempetru pri Gorici pa načrtujejo manjšo oljarno, ki bi jo uporabljali za pedagoško delo, namenjena pa bi bila tudi manjšim proizvajalcem, ki pridelajo na leto po nekaj kilogramov oljk. "Oljkarji na Severnoprimorskem razmišljamo tudi o pridobitvi blagovne znamke, saj ležijo naši nasadi na najbolj severnem delu na svetu, kjer še rastejo oljke. Pravijo pa, da bolj ko so oljke na severu, boljše je njihovo olje. Kolikor olja pridelamo, toliko ga tudi prodamo," je povedal Miha Lipušček. <%PODNASLOV>Letina je bila zaradi zmrzali v času cvetenja in suše ter prehude sončne pripeke slaba.<%PODNASLOV>