Medicina tudi danes ni ovrgla starih babičinih receptov. Še več, strokovnjaki so določena zelišča, sadje in zelenjavo vzeli pod povečevalno steklo in v njej poiskali najboljše snovi, jih poimenovali in zapisali: "Hrana spodbuja različne biološke aktivnosti in te niso tako enostavne kot pri farmakoloških zdravilih." Poglejmo torej, kakšne farmakološke učinke po najnovejših spoznanjih strokovnjaki pripisujejo zelenjavi, pa tudi to, kateri vrsti bolnikov lahko določena zelenjava škodi.

Blitva - zavira raka. Je bogata z različnimi protirakavimi snovmi, vsebuje pa tudi dosti vitamina C in beta karotena. Kot vsa druga zelenolistna zelenjava zavira vse vrste raka, čim manj pa naj je pojedo ljudje z ledvičnimi kamni.

Brokoli - tudi za diabetike. Vsebuje mnogo različnih zdravilnih snovi, antioksidantov, beta karotena in vitamina C. Dokazano je, da zavira raka, še posebno pljučnega, debelega črevesa in dojk. Bogat je z vlakninami, ki znižujejo holesterol. Deluje tudi proti ulkusu in virusom, velika vsebnost kroma v njem pa pomaga uravnavati insulin in krvni sladkor. Najbolj učinkovit je malo kuhan ali celo presen, še posebno proti raku.

Bučke - za črevesje. So bogate z beta karotenom, ki varuje pred srčnim napadom, rakom in degeneracijo rumene pege. Spodbujajo dejavnost ledvic, pospešujejo iztrebljanje in tako iz črevesja odstranjujejo strupe, ki dvigajo krvni tlak. Pomagajo premagovati tudi težave s hemoroidi, največji učinek pa imajo dušene z dodatkom čebule. Cvetača - uravnava hormone. Kot vse križnice tudi cvetača vsebuje veliko snovi, ki delujejo proti raku in uravnavajo hormone. Še posebno se odlikuje pri preprečevanju raka dojk in raka debelega črevesa. Močno kuhanje nekaj teh učinkovin uniči, zato jo jejte raje le malo obarjeno, še bolje kar surovo.

Čebula - znižuje tudi holesterol. Je eno najstarejših naravnih zdravil in vsebuje številne učinkovine tudi proti raku. Tako šalotka kot rdeča čebula vsebujeta snovi, ki zavirajo raka na želodcu. Čebula redči tudi kri, preprečuje krvne strdke, znižuje holesterol LDH in zvišuje koristni holesterol HDL, zato strokovnjaki tovrstnim bolnikom priporočajo zaužitje pol surove čebule na dan. Njen spekter dejavnosti je širok, zato lahko zapišemo tudi to, da deluje proti astmi, kroničnemu bronhitisu, v čaju proti kašlju, proti senenemu nahodu, diabetesu in arteriosklerozi ter zdravi različne infekcije. Kljub vsem odličnim učinkom pa je čebula znana tudi kot tista, ki pogosto poslabšuje zgago, lahko tudi napenja in povzroča vetrove.

Česen - čudežno zdravilo. Ima širok spekter antibiotičnega delovanja, uničuje bakterije, zajedalce v prebavilih in različne viruse. Z nekaj koščki česna na dan lahko znižamo tudi krvni tlak, znižamo raven holesterola, preprečimo nevarno strjevanje krvi ali celo preženemo prehlad in razkužimo vneto grlo. Ima tudi moč, da zmanjšuje nevarnost raka želodca, ta moč pa se s kuhanjem ne uniči.

Pri mnogih ljudeh strok pomaga sproščati prebavne pline, česen pa učinkuje tudi proti driski in deluje diuretično. Prevelike količine česna (več kot 3 stroki dnevno) lahko povzročijo napenjanje, drisko in mrzlico. Pri preprečevanju razvoja bakterij je najboljši surovi česen, na splošno pa velja, da zmečkan česen uporabimo takoj, kajti v stiku s kisikom izgublja svojo učinkovitost.

Fižol in stročnice - za diabetike. Veljajo kot učinkovito naravno zdravilo za zniževanje holesterola, uravnavajo krvni sladkor in so zato odlična hrana za diabetike. Vsebujejo veliko vlaknin, priporočajo jih tudi za ohranjanje notranje napetosti pri nizkem krvnem tlaku, strokovnjaki pa jih povezujejo tudi z manjšo pojavnostjo nekaterih vrst raka. Stročnice in fižol so pri veliki večini ljudi glavni krivec prebavnih plinov, vendar se da tudi to rešiti, če ne drugače, s ščepcem zelišč proti napenjanju pri kuhanju.

Jajčevec ali melancana - znižuje holesterol. Uživanje jajčevcev znižuje holesterol pa tudi posledice, ki jih mastna hrana pušča v našem telesu. Jajčevce priporočajo tudi želodčnim in črevesnim bolnikom, cenjeni pa so tudi kot dobra dietna hrana.

Korenje - z obilico beta karotena. Prav zaradi vsebnosti beta karotena je znano kot tisto, ki učinkuje proti raku, varuje arterije, krepi imunski sistem in preprečuje infekcije. Že pol korenčka na dan lahko zmanjša nevarnost pljučnega raka tudi pri kadilcih ter zmanjšuje možnost za degenerativna obolenja oči, rumene pege pa tudi za angino pektoris. Visokotopne vlaknine v korenju zavirajo holesterol v krvi, redno uživanje korenja pa krepi naše trebušne organe. Še boljše kot surovo je kuhano korenje z dodatkom nekaj kapljic olja, saj s kuhanjem dosežemo, da telo beta karoten lažje absorbira. Mlada koruza - polna vitaminov. Tudi koruza deluje protirakavo in antivirusno. Sladka, še mlečna koruza je visoko hranilna in vsebuje veliko vitamina A, E, B1 in B2.

Vendar pa koruza in koruzni izdelki veljajo za pogost vzrok preobčutljivosti za hrano, ki se kaže v različnih oblikah bolezni. Najpogostejše alergične reakcije so kožni izpuščaji, revmatoidni artritis, sindrom vzdraženega črevesja pa tudi glavobol in migrena.

Krompir - za ožilje. Je bogat s kalijem, zato lahko varuje pred zvišanim krvnim tlakom in kapjo. Vsebuje tudi vitamin C, ki ga je največ sredi gomolja, velja pa, da je vitamina C več v toplem kot ohlajenem krompirju.

Ohrovt - proti raku. Vsebuje veliko različnih antioksidantov, ki preprečujejo nastanek raka, posebno raka debelega črevesa. Tako kot zelje se surovi listi dobro obnesejo za obkladke pri artrozi.

Paprika - za odpornost in dihala. Je izredno bogata z vitaminom C, ki ga je največ v rdeči papriki. Ima moč, da preprečuje astmo, prehlade, bronhitis, infekcije dihalnih poti, očesno mreno, angino pektoris, arteriosklerozo in raka.

Paradižnik - za lepšo polt. Zrel paradižnik je najboljši vir likopena, antioksidanta, ki deluje proti raku, predvsem proti raku trebušne slinavke in materničnega vratu. Če pogosto jemo svež zrel paradižnik, nam bodo hitreje rasli lasje, izboljšala pa se bo tudi koža. Ker vsebuje veliko vitaminov in mineralnih snovi, nanj ne smemo pozabiti pri dietah iz presne zelenjave.

Peteršilj - odpira. Sveži listi vsebujejo veliko vitamina A in C, zato lahko z žvečenjem le-teh pospešimo presnovo kože, peteršilj pa je tudi diuretik, zato lahko z njim preprečimo nastajanje kamnov. Čaj iz peteršiljevih listov je staro domače zdravilo, ki žene na vodo in čisti kri, vendar se mu morajo izogibati ljudje z bolnimi ledvicami in nosečnice. Vsebuje tudi veliko antioksidantov, zato je zapisan tudi kot tisti, ki lahko pomaga detoksicirati karcinogene snovi.

Soja - proti virusom. Stročnica je bogata s hormoni, zato pri ženskah po menopavzi zvišuje estrogen (pomemben hormon, katerega pomanjkanje usodno vpliva na osteoporozo). Deluje tudi proti raku, posebno proti raku dojke, znižuje krvni tlak in je najbogatejši vir snovi, ki učinkujejo proti virusom.

Špinača - znižuje holesterol. Strokovnjaki so ugotovili, da je pogosto na jedilniku ljudi, ki ne zbolevajo za rakom. Vsebuje štirikrat več beta karotena in trikrat več luteina kot brokoli. Bogata je z vlakninami, ki znižujejo holesterol v krvi, pomaga pri izpadanju las in krhkih nohtih, folna kislina v njej pa na nas deluje antidepresivno. Ker nekateri antioksidanti v njej s kuhanjem propadejo, jo jejte le malo kuhano ali surovo, ljudje z ledvičnimi kamni in protinski bolniki pa naj je ne uživajo.

Zelena - diuretik. V splošnem velja, da zelena znižuje krvni tlak in deluje diuretično. Iz svežega soka si lahko pripravimo napitek za čiščenje krvi, ki bo pospešil tudi dejavnost ledvic. Ko boste pridelovali ali kupovali zelenjavo, nikoli ne pozabite, da je najboljša le naravno pridelana zelenjava. Vsa umetna gnojila in škropiva zelenjavo uničujejo in ji znižujejo zdravilnost. Zelenjave zato pred uporabo nikoli ne pozabite oprati pod tekočo vodo še preden jo boste narezali.