Kot je pojasnil Vladimir Stopar iz podjetja SPL, ki je upravljalec Cukrarne, so včeraj zjutraj najprej pričeli s pregledom objekta. "S pomočjo podjetja Sintal, oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo ter društva za reševanje izpod ruševin smo tudi s psi temeljito pregledali objekt. Tako smo zagotovili varnost morebitnih prebivalcev objekta," je pojasnil. Nato so pričeli z zaščito dostopnih mest v Cukrarno in zazidavo odprtin, da bi morebitnim obiskovalcem preprečili dostop, zaščititi pa morajo tudi okoliške prebivalce. "Prav zaradi varnosti bo objekt 24 ur na dan pazila služba za varovanje," je pojasnil Stopar. Varnostnim ukrepom bodo sledila rušitvena dela, ki jih bodo izvajali na tistem območju, ki ga je precej prizadel in uničil lanski požar, svoje pa je dodal tudi letošnji julijski, ko je zagorelo na istem mestu, le v manjši meri. "Z njim se je le še povečala ogroženost v osrednjem delu Cukrarne," je poudaril Stopar. Najprej se bodo lotili strešne konstrukcije, saj je ta najbolj nevarna. Nato bodo postopoma podirali nadstropja, dokler ne bodo prišli do zdravega dela Cukrarne in popravili zidove, izpostavljene požaru. Kot je pojasnil Stopar, popravila in rušitvena dela potekajo v skladu z elaboratom ZRMK. Vodja centra za konstrukcije in sanacije pri ZRMK dr. Blaž Dolinšek je povedal, da je namen obnove - načrt zanjo je nastal že lani na podlagi požara - odstranitev nevarnosti objekta in zagotavljanje varnosti okoliških prebivalcev in "stanovalcev" Cukrarne. "Objekt želimo zavarovati pred nadaljnjim propadanjem, zato je najprimernejša obnova strehe, saj prav zamakanje lahko povzroči propadanje zidov." Na občini so pojasnili, da bodo s popravilom omogočili tudi polovično odprtje Poljanskega nasipa, ki je bil za promet zaprt že od lanskega požara. Stopar je povedal, da bo cesta po obnovi odprta le polovično za kolesarje in pešce ter enosmerno za vozila, saj bo še vedno prisotna nevarnost zaradi odpadanja ometa s tistega dela Cukrarne, ki ga ne bodo popravljali. Poleg tega je popravilo prepotrebno, saj bo objekt le tako lahko dočakal odločitev, kaj se bo z njim dokončno zgodilo, poudarja Dolinšek. Stara Cukrarna je namreč že leta predmet denacionalizacije. Čeprav je njeno vzdrževanje drago, saj je občina v ta namen odštela že 13 milijonov tolarjev, popravilo pa bo znašalo 20 milijonov, do zaključka postopka o usodi propadajoče mestne sramote ne morejo odločati, so pojasnili na občini. Ljubljanski podžupan Igor Omerza je pred časom sicer menil, da bi na mestu Cukrarne lahko zgradili poslovno hišo in stanovanja, vendar načrtov za zdaj na občini še nimajo. Da bi bilo staro Cukrarno kljub njeni spomeniški zaščitenosti najbolje podreti, so razmišljali že mnogi. Celo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine bi se strinjali, če bi to narekovali analize stanja in računi. Načelnik oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost Blaž Peršin je namreč povedal, da so se z zavodom dogovorili, da bo le-ta na podlagi dodatnih raziskav statike in ocene objekta pripravil izhodišča o stopnji varovanja objekta. "Ali bo šlo za prenovo, delno obnovo ali rušitev. Upoštevati bo treba sedanje stanje objekta, njegovo ogroženost in potencialno nevarnost nastanka škodnih posledic v okolju, v katerem je objekt." Na zavodu so pojasnili, da raziskav statike še niso zaključili, in bodo šele nato odločali, kaj se bo s Cukrarno dejansko zgodilo. Pri SPL pravijo, da s trenutnimi popravili ne bodo ogrožali zaščitenosti stavbe. Dolinšek pa poudarja, da bodo vsi posegi narejeni tako, da ne bodo izvajali nobenega dela, ki bi preprečilo poznejšo obnovitev Cukrarne v istem slogu, kot je bila narejena pred požarom. Zaradi nevarnosti podiranja bodo posebej in v skladu s predpisi zaščiteni tudi delavci, saj bosta na dvigalu po dva skupaj. "Eden bo izvajal dela, drugi pa ga bo pri tem ščitil," je pojasnil Stopar.

Brezdomci so Cukrarno prostovoljno zapustili

Stavba Cukrarne je uradno sicer prazna, vendar si v njej dom in streho nad glavo občasno najdejo tudi brezdomci. Te so včeraj, ko so pričeli s pripravljalnimi deli, "izselili". O začetku popravil pa so jih obveščali že prej, saj so na Cukrarno lepili letake. Včeraj jih je bilo v stavbi le osem, ti pa so prostovoljno zapustili svoja "bivališča". Kot je pojasnil načelnik oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus , zato pri izseljevanju ni prišlo do težav. Če bi kateri od njih naknadno potreboval nastanitev, pa so na občini še vedno pripravljeni pomagati.