Raziskovalno se je ukvarjala s širokim spektrom tem, največ pa s sociologijo družine in s socialnimi ter družinskimi politikami. Profesorica Katja Boh morda ni objavila zelo zelo veliko, a tisto, kar je, je bilo zares kakovostno in je prestalo preizkušnjo časa. Nekoč mi je rekla: "Ne napiši nič, za kar nisi prepričana, da bo veljalo vsaj 5, morda 10 let." Mislim, da se je tega sama dosledno držala.
Naj le omenim nekaj stvari, ki govorijo o njeni strokovni in osebni drži. Leta 1989 je bila urednica in soavtorica knjige, ki je izšla pri ugledni tuji založbi. Njen naslov je bil Changing Family Patterns in Europe. O tej knjigi, vsaj z mano, ni kaj dosti govorila in vendar je bilo to delo eno najbolj citiranih del v evropski sociologiji družine vsaj naslednjih 10 let.
Profesorica Katja Boh je organizirala in vodila lepo število mednarodnih konferenc; ne prej in ne pozneje nisem doživela, da bi se kdo s toliko takta in nevsiljive elegance gibal na mednarodni znanstveni sceni. Bila je preprosto očarljiva.
V devetdesetih letih je postala Katja Boh bolj politično dejavna, bila je veleposlanica na Dunaju, prva ministrica za zdravstvo v Sloveniji, stikov s stroko, s sociologijo, pa ni opustila; še naprej je predavala, raziskovala, pisala, spremljala dogajanje na fakulteti, na inštitutu, v sociološkem društvu. Posebno zavzeta je bila ob 40-letnici Inštituta za sociologijo, na katerem je najbrž preživela svoja najbolj vznemirljiva sociološka leta.
Bila je soustanoviteljica in ena najbolj vidnih članic slovenske socialdemokratske stranke; njen politični ideal je bila socialna demokracija skandinavskega tipa. Nazadnje sva sodelovali v razpravah v zvezi z referendumom o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Prav nič ni slepomišila; v svojih trdnih stališčih je bila zavezana le lastni etični drži in strokovni pameti, za strankarsko ali kako drugo disciplino ji je bilo figo mar. Katja Boh je bila svobodna dama.
Spoštovana Katja, draga kolegica, počivaj v miru.
