Patolog John Kershaw je po natančnem pregledu lobanje ugotovil, da slednja pripada belki oziroma Evropejki, stari od 40 do 45 let. Glede na starost lobanje je Kershaw ugotovil, da je ženska živela nekje na območju južne Wairarape okoli leta 1740.
Letnica, ko naj bi Evropejka živela na Novi Zelandiji, pa je v nasprotju s prvimi zabeleženimi množični prihodi Evropejcev, ki naj bi na območje Wellingtona prišli šele leta 1840. Prvi dne ženski, za kateri je znano, da sta prišli na Novo Zelandijo, sta bili Kathleen Hagerty in Charlotte Edgar, britanski obsojenki, ki sta na otoško državo iz Walesa prebegnili leta 1806.
Forenzična patologa Rex Ferris in Tim Koelmeyer, ki sta lobanjo pregledala prva, sta prav tako ugotovila, da le-ta ne pripada Maorom, ki so prvi naselili Novo Zelandijo. Identiteto in vzrok smrti Evropejke znanstveniki niso uspeli določiti. Lokalni arhivar Gareth Winter je dejal, da pred 300 leti ni bilo dokumentiranih nobenih potopljenih ladji v bližini Nove Zelandije, kar bi lahko pomenilo, da je kakšna na otok tudi zašla.
