Razloga za to sta po njegovem vsaj dva. "Prvič, nenadno spreminjanje vremena od ekstremne vročine do močnih ploh, in drugič, naftna kriza. Skrb zbujajo predvsem podatki nizkocenovnega prevoznika Ryanair, ki zaradi visokih cen nafte prvič po letu 1997 napoveduje minus. Tudi podatki o slovenskem turizmu za junij niso na lanski ravni - dva odstotka manj prenočitev in prihodov -, a ne zbujajo skrbi, saj smo imeli v prvih petih mesecih štiri odstotke več prenočitev in prihodov kot lani v tem času. To je v svetovnem trendu in nad evropskim povprečjem, kajti hrvaški minister za turizem Damir Bajs je že napovedal slabšo sezono, spodbudne pa niso niti informacije iz Črne gore. Toda za Slovenijo sem še vedno prepričan, da bo letošnja turistična sezona kljub lanskim izjemnim rezultatom boljša," je optimističen Dimitrij Piciga.

Kako uvedba avtocestnih vinjet vpliva na slovenski turizem?

Na vinjete dobimo številne pripombe, tega ne morem zanikati. Me je pa zelo razveselila elektronska zahvala iz Nemčije. Gospod je sicer kupil vinjeto, vendar je lani v tem času najprej poldrugo uro čakal pred cestninsko postajo na Vrhniki, pri vračanju pa še eno uro na primorski avtocesti. Izračunal je, da je zaradi uvedbe vinjet letos prihranil dve uri in pol, saj ni bilo nikakršne gneče. V ta časovni prihranek je z nakupom polletne vinjete sicer vložil 35 evrov, ker pa so bili v avtu štirje, to pomeni slabe tri evre na uro.

Tudi sam sem se minulo soboto iz Šmarjeških Toplic peljal na Obalo in bil prijetno presenečen, ker na avtocesti ni bilo gneče. Če bi vinjete še enkrat uvajali, bi bilo dobro, da bi to storili januarja ali februarja, saj prvi julij ni najprimernejši datum. Glede polemik, ali bi morali uvesti tudi desetdnevno, pa menim, da je polletna za vse, ki pridejo v Slovenijo več kot enkrat na leto, velik plus. Ob uvedbi vinjet v Avstriji sem namreč na začetku kupil desetdnevno, to še enkrat ponovil, naslednjič pa sem že vzel letno, saj se mi je bolj splačalo.

Kakšne so navade turistov po svetu, še vedno potujejo večkrat na leto za krajši čas?

Ta trend še velja in je pisan na kožo Sloveniji, saj pri nas prevladujejo gostje iz sosednjih držav. Tako za Evropo kot tudi Slovenijo pa je zelo pomembno, da se iz ZDA vračajo stacionarni obiski, kar je verjetno povezano z nizko vrednostjo dolarja. Prej so Američani križarili po evropskih rekah, se, denimo, na ladjo na Donavi vkrcali na Dunaju, si ogledali še Bratislavo, Prago, Budimpešto, Beograd, zdaj pa se znova odločajo za počitnikovanje v enem kraju, od koder hodijo na krajše izlete. In tu ima Slovenija z Bledom ali Ljubljano lepo priložnost. Ameriške potovalne agencije sedem dni Evrope še vedno prodajajo po 4990 dolarjev, ker pa je dolar zdaj vreden 40 odstotkov manj, so spremenile program.

Zakaj gre na hrvaško obalo vsako leto okoli milijon Slovencev, pa čeprav tarnamo, da je drago?

Hrvaška je bila nekoč domači turizem, in to je ostalo. Moram priznati, da tudi sam kar nekaj koncev tedna preživim na Hrvaškem, ki je blizu, tam ima skoraj vsak izmed nas sorodnike, prijatelje, znance… Za Slovence je poleg tega zelo pomembna tudi kakovost vode. In to je odgovor, zakaj se Bolgarija kljub nizkim cenam v Sloveniji prodaja vsako leto slabše. Prej smo imeli tri letala na teden v Bolgarijo, zdaj je le še eno. Hrana je tam balkanska, hoteli vrhunski nemški, storitev pa povprečna.

Izleti, podobno kot na Hrvaškem, če izvzameva Plitvice in slapove Krke, niso nič posebnega, toda Slovenci gredo v Bolgarijo večinoma le enkrat, pa poglejte po drugi strani, koliko jih gre vsako leto v isti apartma ali isto sobo nekje na hrvaški obali. Pomemben je tudi jezik, ki je še vedno prednost Hrvaške. In dokler Slovenci počitnikujemo na Hrvaškem, je to tudi znak, da bo kljub inflaciji in vsemu drugemu slovenskemu turizmu šlo dobro. Če gre namreč nekdo za sedem dni v tujino, si bo gotovo privoščil kakšne počitnice tudi v Sloveniji.

Zakaj nas Britanci ne marajo več?

Trije ključni vzroki za to so. Začeti moramo s funtom, saj so vse države evroobmočja pod drobnogledom britanskega gosta. Nihče v naši bližnji okolici se ne more pohvaliti z velikimi plusi, ko gre za britanske goste, res pa je, da tudi takih minusov, kot jih imamo mi, drugi ne beležijo. Na Dunaju je število britanskih turistov upadlo za pet odstotkov, pri nas pa lani za deset in letos še za dodatnih pet.

Težava je tudi ta, da smo letalsko povezani z Londonom, ne z Veliko Britanijo, zato bi zračna povezava s katerim koli krajem na Otoku pomenila velik plus. In še tretjič: čas je, da nadgradimo zgodbo Julijske Alpe in Bled, ki je bila dolgo časa pravilno vpeta v britanski trg. Premalo so izpostavljeni Ljubljana, Postojnska jama, parki, severovzhodna Slovenija, kjer so Angleži najštevilnejši kupci nepremičnin. Pustimo, ali je to za slovenski turizem dobro ali slabo, na zasedenost letal pa gotovo dobro vpliva. Prekmursko naravo in tamkajšnje gorice bi lahko bolje izkoristili, saj so nam Angleži sami pokazali, kateri turistični produkti morajo slediti.

Kaj pa Nemci?

Nemci so se po številu gostov v Ljubljani s četrtega povzpeli na drugo mesto, kar me je zelo presenetilo. Očitno se s plaž selijo v mesta, iz avtobusnih gostov, ki so še pred desetimi leti zelo poceni počitnikovali v naših termah, pa se spreminjajo v turiste, ki jih zanimata predvsem kultura in kulinarika. In takšni gostje bodo razumeli, zakaj hotelska soba v Ljubljani stane sto evrov.

Slovenije se izogibajo tudi nizkocenovni letalski prevozniki…

Pošteno moram povedati, da glede tega ne moremo biti zadovoljni, saj so bile naše ambicije mnogo večje. Verjetno smo na to karto preveč stavili, saj ni Ryanaira, ni Wizzaira, Easyjet se ne širi. Dejstvo je, da nizkocenovnik sklene šestmesečno pogodbo, in če čez pol leta dobi boljšo ponudbo, da mu v neki drugi državi krijejo več stroškov, bo šel tja. Slovenija sicer ponuja partnerstvo, ne bomo pa nikoli ponujali subvencij. Partnerstvo pomeni, da pomagaš vzpostaviti linijo, jo propagirati, o njej seznanjati preko interneta… Da bi subvencionirali konkretni let, pa ne pride v poštev. Letalskih gostov imamo le od osem do devet odstotkov, zato moramo skrbeti še za devetdeset odstotkov drugih gostov.

Slovenija namenja posebno skrb tudi Japoncem.

Tudi, kajti 75-odstotno povečanje števila japonskih gostov v prvih šestih mesecih je zgovoren podatek, poleg tega bo 29. avgusta iz Japonske priletel prvi čarter. Toda biti moramo pošteni: Japonci so pomembni gostje, vendar v slovenskem turizmu ne bodo nikoli odločilni. To je tržna niša, ki jo bomo lahko še dolgo gojili, saj prihajajo v pred- in posezoni, poleg tega v Sloveniji posegajo po turističnih ponudbi, ki ni najbolj običajna. Ob tradicionalno najbolj obiskanih slovenskih destinacijah se zanimajo na primer tudi za turistično ponudbo manjših krajev, kot je Kamnik, ali za posebno ponudbo, kot so nahajališča mahu v gozdovih, kulturne prireditve… Za letos je naš cilj v Slovenijo pripeljati 50.000 japonskih gostov in glede na lanskih 25.000 verjamem, da ga bomo dosegli. In če so Japonci našli Slovenijo, imamo možnost k nam zvabiti turiste iz vse Azije.

Boste šli na olimpijske igre v Peking snubit tudi Kitajce?

Za Kitajce mnogi ocenjujejo, da so plačilno še premalo sposobni in prezahtevni za to, kar bi plačali; v Milanu v hotelu s tremi zvezdicami in klimo prenočujejo za 30 evrov. Resda jih pride dvajset skupin, toda v Ljubljani ni možnosti, da bi spali za tak denar. Po drugi strani je verjetno skrajni čas, da Slovenija postane bolj prisotna tudi na Kitajskem, zato bom šel v Peking. V času olimpijskih iger bom imel dve srečanji, eno s kitajskimi organizatorji potovanj in eno z novinarji. Se pa zavedamo, da si lahko svoj kos pogače odrežemo le na krožnih potovanjih Azijcev med Dunajem, Benetkami in Dubrovnikom. Poleg tega smo se na Japonskem naučili, da je angleščina sicer lep jezik, a je za resno delo v turizmu povsem neuporabna. Marketing je že tako napredoval, da je škoda truda, če nimaš gradiva v japonščini ali kitajščini. To je enako, kot če bi šli v Srbijo z angleškimi prospekti. V Romuniji so bili osupli, ko smo jim na novinarski konferenci ponudili gradivo o Sloveniji v romunščini, kajti bolj ko gre EU skupaj, močnejša so čustva, ko vidimo vsak svoj jezik.

Kako to, da ste na dopustu v Šmarjeških Toplicah? Da bi izboljšali turistično statistiko Slovenije ali pa kot vodilni človek slovenskega turizma ne zaslužite dovolj za bolj eksotične počitnice?

(smeh) Tudi zaradi boljše statistike sem tukaj. Sicer pa že nekaj let del dopusta z družino preživim v tujini, letos smo bili v Bolgariji, in del v Sloveniji. Načrtno smo izbrali toplice in hotel, ki je morda manj pisan na kožo za poletje, a sta otroka, ki sta najbolj kritična gosta, zadovoljna, zato smo tukaj drugo leto zapored.