"Veliko nas je, veliko različnih stališč, pa vendarle se o nekaterih bistvenih stvareh strinjamo," je poudaril minister Rupel, ki se je v Parizu udeležil pripravljalnega srečanja evrosredozemskih zunanjih ministrov pred evrosredozemskim vrhom, na katerem bo danes vzpostavljena Unija za Sredozemlje.
"V Sredozemlju se je evropska zgodovina sploh začela in sodelovanje med severno in južno obalo Sredozemlja je nekaj najbolj logičnega, kar smo najbrž v preteklosti zanemarjali," je poudaril minister. "Pomembno je, da prostor okoli Sredozemlja in EU sodelujeta, gre za nekatera pomembna vprašanja - migracije, mirovni proces," je dodal.
"Za Slovenijo to pomeni odkrivanje novih stvari. Naša politika je bila v preteklosti usmerjena k velikim zgodbam - vključevanje v EU in tako naprej, v naslednjem obdobju pa bo Slovenija bolj izkoriščala svojo lego in se obnašala bolj iniciativno do širše soseščine," je pojasnil.
"Slovenija je bila precej dejavna pri pripravah tega dogodka, ki sicer formalno sodi v francosko predsedovanje, vendar je Slovenija opravila veliko pripravljalnih dejanj, na primer pripravila prihod štirih novih članic: Hrvaške, BiH, Črne gore in Monaka. Danes je bil dosežen dogovor le formaliziran," je pojasnil minister Rupel.
S pridružitvijo teh držav Uniji za Sredozemlje bodo Slovenija, Italija, Albanija, Grčija in Hrvaška tudi "lažje reševale problematiko ekologije, prometa in vseh drugih stvari, povezanih z Jadranom", je še poudaril minister in med konkretnimi primeri posebej izpostavil sodelovanje držav pri ekološki zaščiti Jadrana.
Pri tem gre tudi za "eno od zadev, ki je povezana z ekološko-ribolovno cono", je povedal Rupel. "Preden je prišlo do cone, smo si prizadevali, da bi države v Jadranu sodelovale pri ekološki zaščiti Jadrana. Ta unija omogoča, da se to konkretno uresniči, mislim, da bo sedaj zelo težko komur koli zagovarjati enostranske poteze," je poudaril.
Hrvaška je danes povedala, da sprejema pravni red Barcelonskega procesa, pri čemer je Slovenija še posebej vztrajala, je še poudaril Rupel. "Zainteresirani smo, da bo tako, saj smo posebej pozorni na našo jugovzhodno sosedo, ker želimo, da bi bilo njeno življenje v EU čim bolj produktivno, mirno in plodno. Ne želimo, da bi imela kakšne probleme," je pojasnil.
Slovenija si je med svojim šestmesečnim predsedovanjem EU v prvi polovici leta posebej prizadevala, da bi države Zahodnega Balkana prišle bliže EU. "Dejansko je to, kar se je danes zgodilo, eden vidikov približevanja Zahodnega Balkana EU," je menil Rupel.
Minister je poudaril, da je Sredozemlje tisto območje, kjer se dogajajo najbolj nove in prelomne zadeve. "EU je že ustanavljala nove države na tem področju, zdaj pa bo ustanovila kar dve novi državi - Kosovo in Palestino, za kar bodo potrebna velikanska sredstva in prizadevanja, veliko sodelovanja, prijateljstva in strpnosti," je povedal minister.
"Unija za Sredozemlje je tako prišla v zadnjem hipu, skrajni čas je, da smo se povezali v tem okviru," je poudaril in dodal, da je konkretni prispevek Slovenije k medkulturnemu dialogu Evro-sredozemska univerza. "Ta univerza danes postaja eden uradnih šestih projektov Unije za Sredozemlje," je poudaril.
Univerza bo po ministrovih besedah prejemala sredstva EU ter dobivala študente in predavatelje s širšega območja. "Sever bo donator, jug bolj porabnik investicij v ta pomemben projekt," je dejal Rupel in poudaril, da je Evropska komisija nekatera sredstva že zagotovila.
Na vprašanje, kaj bo Unija za Sredozemlje prispevala k Barcelonskemu procesu, v okviru katerega večina članic unije že sodeluje od leta 1995, je minister odgovoril, da se oblikujejo nekatere strukture, na primer sopredsedovanje, in ekonomska politika, in sicer kombinacija državnih in zasebnih pobud. "Severnoafriške države se razvijajo hitreje kot južnoevropske države," je menil minister. S tem se odpira veliko zanimivih projektov, priložnosti za naša gospodarstva, je ocenil.
Vprašanje sopredsedovanja je sicer danes razvnelo razpravo zunanjih ministrov. Sopredsedovati začenjata Francija kot predsedujoča EU in Egipt, vendar naj bi imela Francija vodilno vlogo tudi med predsedovanjem Češke in Švedske. "Nisem fanatik glede tega vprašanja, a raje bi videl, da bi se predsedstvo selilo od ene države k drugi," je o tem menil Rupel.
"Francija je veliko vložila v ta projekt, zato bi ji moralo biti nekako povrnjeno za to veliko naložbo. Tako so nekako tudi upravičeni do tega, da imajo izrazitejšo vlogo. Poleg tega so sredozemska država, medtem ko Švedi in Čehi niso. Torej v tem je neka logika," je še menil Rupel.
Na vprašanje, ali bi bilo to v skladu s pravnim redom EU, pa je minister odgovoril: "Mislim, da tehnično in formalno ni sprejemljivo, da bi imeli za Unijo za Sredozemlje drug sistem, kot ga imamo za EU." "Vendar nisem fanatik. Če se vsi drugi strinjajo, sem zraven. Zagotovo ne bom šel proti francoskemu predsedstvu, ki je čudovito," je še dejal minister Rupel.
