Po besedah predsednika strankinega programskega odbora za šolstvo in šport Damijana Štefanca so se spremembe posameznih rešitev pojavljale sporadično, nekonsistentno in brez jasnega konceptualnega temelja, na podlagi česar bi sploh lahko presojali o smiselnosti njihovega umeščanja v obstoječo sistemsko strukturo.
Med posegi, ki so sprožili polemične strokovne odzive, je omenil segregacijo romskih učencev na osnovni šoli Bršljin, ukinitev nacionalnega preverjanja znanja po prvem triletju osnovne šole, ukinjanje negativne ocene v programih poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, odpravo strokovnega potrjevanja delovnih zvezkov in še nekatere druge.
Kot je dodal, v zadnjem letu ne gre spregledati zlasti hitrega in strokovno ne dovolj domišljenega spreminjanja učnih načrtov za osnovne šole in gimnazije in tudi ne "netransparentne in težko razumljive izbire" nove polovice članov strokovnega sveta za splošno izobraževanja, v katerega je vlada imenovala "nekaj posameznikov z izrazito šibkejšimi strokovnimi oziroma znanstvenimi referencami".
"Sprememba zakona o vrtcih je všečna, vendar ne dovolj premišljena"
V Zares kot eno sicer všečnih rešitev, za katere pa se je v praksi že pokazalo, da sistemsko niso bile dovolj domišljene, navajajo tudi nedavno spremembo zakona o vrtcih. Kaže se, da v občinah preprosto ni dovolj kapacitet, da bi lahko dovolj hitro v vrtcih zagotovili prostor za vse otroke, je opozoril Štefanc.
Občinski svetnik iz Slovenskih Konjic Tadej Slapnik je na primeru svoje občine pojasnil, da so se že v zadnjih letih stroški izvajanja programov predšolske vzgoje povečevali veliko hitreje kot sredstva, ki jih na podlagi primerne porabe prejemajo občine.
Sama novela ob sicer že tako večjem številu otrok spodbuja k večjemu deležu vključevanja otrok v vrtce, kar v občini sicer podpirajo, je dejal in dodal, da pa bo nujno potrebno, da bo država občinam v občinske proračune za te namene zagotovila potrebna sredstva.
Poklicu učitelja je potrebno vrniti veljavo in ugled
Štefanc, ki je v nadaljevanju predstavil tudi nekaj ključnih poudarkov iz sicer še ne dokončnega strankinega programa na področju vzgoje in izobraževanja, meni, da je vlada na tem področju naredila korak premalo. Tako bi si sami prizadevali za razmislek, da država ne le za drugega in vse ostale sorojence, ki hkrati obiskujejo vrtec, zagotovi delež plačila, ki bi ga sicer morali plačati starši, ampak da bi vsaj za 20 odstotkov najbolj socialno ogroženih otrok financirala 100 odstotkov cene programa predšolske vzgoje vsaj eno leto pred vstopom v šolo.
V programu poudarjajo, da je treba poskrbeti, da bo imel poklic učitelja čim višji družbeni ugled in veljavo in bo temu primerno ovrednoten. Posegi v sistem vzgoje in izobraževanja morajo biti utemeljeni in domišljeni, zlasti večje reforme v sistem pa uvedene postopoma, po temeljiti strokovni evalvaciji obstoječega stanja.
Med konkretnimi rešitvami pa v Zares razmišljajo tudi o tem, da bi država zagotovila, da bi vsi učenci prejeli učbeniške komplete v trajno last, ne le prek učbeniških skladov v izposojo. Ker se zavedajo, da gre za velika finančna sredstva, pa bi to rešitev vpeljali postopoma.
