"Agencija za jedrsko varnost je odreagirala po pravilih, ki veljajo v EU. Slabše bi bilo, če Bruslja ne bi obvestila o napaki. Delovala je v skladu s svojimi pooblastili in obveznostmi," je ocenil državni sekretar.

Jeršič je članom odbora za industrijo, raziskave in energetiko Evropskega parlamenta - pred njim je že nastopila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar - predstavil dosežke v času slovenskega predsedovanja.

Širok dogovor glede bistvenih elementov tretjega energetskega paketa

Najprej je izpostavil dosežen "širok dogovor glede bistvenih elementov tretjega energetskega paketa". Države so namreč potrdile, da se poleg možnosti lastniške ločitve in neodvisnega sistemskega operaterja (t. i. ISO opcija) omogoči tudi vzpostavitev neodvisnega operaterja prenosa (t. i. ITO), je pojasnil.

"Ta izjemen dogovor dolgoročno vodi v boljše, učinkovitejšo in bolj konkurenčno delovanje trga, kar je pomembno za uporabnike. Gre za pomemben korak naprej pri vzpostavljanju konkurence in neodvisnosti upravljavcev prenosnega omrežja od ostalih, tržnih funkcij v energetiki, kar bo gotovo vplivalo na izboljšanje dobave energije," je prepričan Jeršič.

"Tisti, ki je prišel, mora delovati po enotnih pravilih"

Glede pomena dogovora o ločevanju podjetij za morebitni vstop ruskega energetskega velikana Gazprom na trg EU je dejal, da "mora tisti, ki bo prišel oziroma je že tu, delovati po enotnih pravilih". "Temu se ne moremo izogniti," je odgovoril na vprašanje, kako je dogovarjanje o ločitvi energetskih podjetij povezano z dostopom podjetij iz tretjih držav na trg EU.

Prednostna obravnava podnebno-energetskega paketa

Poleg te teme pa je slovensko predsedstvo prednostno obravnavalo tudi podnebno-energetski paket s posebnim poudarkom na direktivi o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov, je poslancem tudi pojasnil Jeršič. "Spomladanski Evropski svet je potrdil ambicioznost paketa in pozval k hitrem dogovoru med državami članicami in institucijami EU," je navedel.

Mala in srednje velika podjetja so dobila eno izmed osrednjih vlog

Omenil je še zunanjo dimenzijo energetske politike Evrope, elektronske komunikacije in učinkovitejšo uporabo spektra, industrijsko politiko in konkurenčnost. Slovensko predsedstvo je, pravi, še posebno zadovoljno, da so v sklopu naslednjega cikla lizbonske strategije mala in srednje velika podjetja dobila eno izmed osrednjih vlog, saj so ta podjetja predstavljala eno prednostnih nalog predsedstva.

V okviru notranjega trga je omenil še potrditev dogovora o paketu za proizvode, kar po njegovem predstavlja nov mejnik v izgradnji notranjega trga EU, poleg tega pa še dogovor glede direktive o potrošniških kreditih.

Romana Jordan Cizelj: Tretji sveženj liberalizacije energetike je posebej težaven dosje

Kot pri ministrici Kucler Dolinarjevi je tudi tokrat prvo besedo dobila slovenska evropska poslanka, članice odbora, Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS). Tretji sveženj liberalizacije energetike je po njeni oceni posebej težaven dosje, ker je "energija osnovna dobrina, ki vpliva na kakovost človekovega življenja", nadzirana pa je s strani vlad. Opozorila je na nekatere razlike v stališčih med Svetom EU in Evropskim parlamentom.

Jeršič: Agencija za jedrsko varnost je v primeru Nek delovala skladno s pravili

Oglasil pa se je tudi njen poslanski kolega, Avstrijec Paul Rübig, ki je omenil "nesrečo" v primeru Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Jeršiča je vprašal, kako gleda na vzpostavitev morebitne agencije za nadzor nad jedrsko energijo na ravni EU. "Ali bi lahko imeli tak neodvisen organ - podobno kot Francija - tudi na ravni EU?" je vprašal.

Jeršič mu je najprej odgovoril, da je v primeru Nek res prišlo do določene napakice in da je Agencija za jedrsko varnost delovala skladno s pravili. Sicer pa je dejal, da je jedrska energija v rokah držav članic in da je sam skeptičen do organa za nadzor na ravni EU. "Težko si predstavljam, da bi lahko nek krovni organ posegal v pristojnosti posameznih držav," je sklenil svoj nastop Jeršič.