Kucler Dolinarjeva je v odboru za industrijo, raziskave in energetiko Evropskega parlamenta prejela nemalo pohval, da ji je uspelo doseči dogovor med 27 državami o sedežu EIT. Sama pa je po nastopu ocenila, da je v luči kandidiranja Slovenije za nadzorni organ Galilea pomembna tudi zaveza držav, da bodo v prihodnje pri dodeljevanju sedežev novih agencij imele prednost nove države članice.

Kucler Dolinar: Dosegli smo vse in še več

Sicer pa je ministrica dejala: "Lahko mirno rečem, da smo dosegli vse in ponekod še več, kot smo si zastavili oziroma predvideli." Poleg izjemnega uspeha pri EIT je v nadaljevanju omenila skupne tehnološke pobude in pobude po 169. členu Pogodbe. Potrjena je bila namreč pobuda o ustanovitvi Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik, poleg tega pa tudi pobudi Eurostars za podporo raziskavam in razvoju v malih in srednje velikih podjetjih ter za podporo iz okolja pri samostojnem življenju.

Poseben prispevek slovenskega predsedstva  je vzpostavitev ljubljanskega procesa

V ospredju je bil tudi evropski raziskovalni prostor. Poseben prispevek slovenskega predsedstva na tem področju je vzpostavitev ljubljanskega procesa, ki predstavlja zavezo držav članic za poglobitev in nadaljnji razvoj evropskega raziskovalnega prostora, je dejala ministrica. Poudarila je, da se je k nadaljevanju procesa zavezalo naslednjih šest predsedstev, torej oba prihodnja tria predsedujočih držav članic.

Poleg ljubljanskega procesa smo naredili še nekaj korakov, ki vodijo v polno uresničen evropski raziskovalni prostor (ERA), je poudarila. Mednje je vključila poudarke o družinam prijaznih znanstvenih karierah, o sodelovanju med regijami ter o združevanju javnega in zasebnega financiranja pri raziskovalni infrastrukturi, uveljavitev t. i. pete svoboščine - prostega pretoka znanja.

Srečanje usmerjevalne raziskovalne platforme držav Zahodnega Balkana za integracijo držav Zahodnega Balkana v evropski raziskovalni prostor

V okviru še ene izmed prioritetnih nalog, to je integracije držav Zahodnega Balkana v evropski raziskovalni prostor, pa je slovensko predsedstvo pripravilo srečanje usmerjevalne raziskovalne platforme držav Zahodnega Balkana in si prizadevalo za kontinuiteto sestankov usmerjevalne platforme, je dejala.

"Ker sta posodobitev in obnova raziskovalno-razvojne infrastrukture med najnujnejšimi potrebami vseh držav Zahodnega Balkana in tudi nujen predpogoj za njihovo enakopravno vključitev v skupnih raziskovalnih programih, je Slovenija uvedla projekt donacij za posodobitev njihove infrastrukture," je pojasnila.

Nagrade za donacije

Dodala je, da omenjene donacije v obliki malo rabljene raziskovalne opreme ali finančnih sredstev dobijo posebno priznanje z nagrado, poimenovano po slovenskem raketnem inženirju Hermanu Potočniku Noordungu. Pobuda je po njenih besedah naletela na dober odziv: "Zaradi več predlogov za podaljšanje obdobja projekta smo se odločili, da podaljšamo rok zbiranja donacij do 30. novembra letos, v juniju pa smo že prejeli pozitiven odgovor dveh donatorjev."

Prvo zasedanje Stalnega partnerskega Sveta EU-Rusija na področju raziskav

V času slovenskega predsedovanja je prišlo tudi do prvega zasedanja Stalnega partnerskega Sveta EU-Rusija na področju raziskav, je še povedala ministrica. "Ta sestanek je izrednega pomena, saj je Rusija največji zunanji raziskovalni partner v 6. okvirnem programu za raziskave, njene raziskovalne zmogljivosti in človeški viri pa so skoraj neizčrpni. Izid sestanka pa ima tudi velik strateški pomen, saj po drugi strani tlakuje pot k poglobljenemu sodelovanju unije z Rusijo tudi na ostalih drugih ključnih področjih," je dejala.

Čestitke za opravljeno delo od predsednice odbora in od slovenske evropske poslanke

Čestitke je ministrica prejela od Angelike Niebler, predsednice odbora, po mnenju katere je predsedstvo veliko doseglo. "Čestitke za opravljeno delo, ki ga ni bilo malo," pa so prišle tudi od slovenske evropske poslanke, članice odbora, Romane Jordan Cizelj (EPP/SDS). Dejala je, da tudi sama ni pričakovala, da bo predsedstvu uspel dogovor o sedežu EIT, pri čemer je opozorila, da bo treba skrbno paziti, kako bo inštitut v prihodnje deloval.

Sicer pa je ministrico povprašala, kako vidi prihodnji razvoj ljubljanskega procesa in kakšen učinek bo imel na ERA in tudi, kaj bi priporočila posameznim državam članicam glede morebitne prilagoditve posameznih politik. "Volja in pripravljenost držav članic obstaja, seveda pa bodo morale države za uresničitev pete svoboščine odpraviti še kar nekaj ovir prostemu pretoku znanja. Med drugim povečati čezmejno mobilnost raziskovalcev, študentov, znanstvenikov, univerzitetnih profesorjev," je odgovorila Kucler Dolinarjeva.

Iskanje primernega načina za krepitev razvoja ERA je eden izmed najpomembnejših ciljev

Pojasnila je še, da je eden izmed najpomembnejših ciljev na področju raziskav iskanje primernega načina za krepitev razvoja ERA. "Mi smo želeli prisluhniti odzivom držav članic, ker želimo učinkovito upravljanje tega procesa. V prihodnje bo tako šest predsedujočih držav organiziralo vsaj en sestanek o skupni viziji, ki bi jo morali pospešeno pripraviti," pravi ministrica.