Deklice s kitkami in v starinskih pastirskih oblačilih, dečki v belih srajcah in s klobučki na glavi, pa člani folklorne skupine Karavanke, fijakarji, gostilničarji, stari kolesarji in rokodelci so se sprehajali po starem delu mesta in obiskovalcem razlagali zgodovino Tržiča skozi zgodbe posameznih hiš, nad vhodom katerih so tržiški portali - ena najbolj razpoznavnih značilnosti mesta.
"Ja, tole je pa Bučarjeva hiša, v kateri je bila včasih gostilna, ki je bila odprta noč in dan in je slovela po zares fejst kelnarcah," je povedala Breda Nemc, prava poznavalka tržiških zgodb, ki je bila nad prireditvijo navdušena: "Kako lepo, da otroci ohranjajo tradicijo, ne pomnim, da bi bilo v Tržiču kdaj že kaj takega. Zares lepo!"
Projekt in prireditev je vodila učiteljica Irma Lipovec, ki je dobila idejo ob spoznavanju domačega kraja v šoli, ko je ugotovila, da se lahko o Tržiču veliko pogovarjajo, čeprav o njem ni dosti napisanega. "Ogledali smo si portale hiš, jih izdelovali pri likovnem pouku, vsak portal s seboj nosi zgodbo hiše, njenih prebivalcev, lastnikov, vse hiše skupaj pa zgodbo celotnega mesta. Pripravili smo razstavo portalov, najbolj pa smo ponosni na izdano knjigo o našem projektu," je povedala Irma Lipovec. Razstava del učencev, ki govori tudi o znamenitostih in zgodovini Tržiča, bo v Kurnikovi hiši na ogled še celo poletje.
Da je tak način pouka za otroke še kako zanimiv in dobrodošel, je potrdil Kovorjan Aleš Ručigaj iz petega razreda: "Naučili smo se veliko o Tržiču, kako narediti kip in ga patinirati. Ko sem poslušal zgodbe tržiških portalov, se mi je zazdelo, da so bili v Tržiču včasih kar vsi v sorodu. Super se je na tak način učiti o svojem kraju," je bil zgovoren Aleš, ki je oblačila našel kar doma, klobuk pa pri starodobnem kolesarju Juriju Koširju iz Kovorja, ki je na tem področju tudi že kar tržiška legenda. A to je že druga zgodba, ki jo bodo morda nekoč spisali otroci prihodnje generacije zavzetih Kovorjanov.
