Generalna državna tožilka si je sicer vzela precej časa za pojasnjevanje narave in težavnosti dela tožilcev, ki ga še dodatno otežujejo stalne spremembe zakonodaje, predstavnikom sedme sile pa je razložila tudi, kakšna motivacija je potrebna za dobro opravljanje tožilskega poklica. Kljub številnim kritikam, ki so jih deležni v javnosti, je Brezigarjeva trdno prepričana, da so tožilci pri svojem delu uspešni, "saj se je lani 79 odstotkov vseh vloženih obtožb končalo z obsodilno sodbo", ni pa zadovoljna z dejstvom, da je bilo skoraj tri četrtine teh obsodb pogojne narave. Kot skoraj vedno doslej je morala Brezigarjeva tudi včeraj odgovarjati na nekatere očitke o politizaciji tožilstva, ki pa jih je tokrat zavrnila s preprostim pojasnilom, da imajo na tožilstvih preveč dela in da za kaj takega niti nimajo časa.
Med pomembnejše dosežke lanskega leta štejejo na tožilstvu boj proti korupciji, saj so na sodiščih dosegli 30 obsodb za tovrstna kazniva dejanja. Število koruptivnih dejanj je lani sicer naraslo, vendar je šlo pri večini primerov za tako imenovano malo korupcijo oziroma lažje oblike teh kaznivih dejanj, je pojasnil vrhovni državni tožilec Mirko Vrtačnik in dodal, da se tožilci na tem področju spoprijemajo z izredno zahtevnim delom, saj so takšni primeri težko dokazljivi. Težave jim povzročajo tudi številne anonimne ovadbe in ovadbe zaradi zlorab uradnega položaja. Slednje namreč državljani zaradi nezadovoljstva z njihovim delom množično vlagajo proti različnim uslužbencem državnih institucij, čeprav imajo pred vložitvijo ovadbe na voljo tudi druge postopke, je poudaril Vrtačnik.
Na vrhovnem tožilstvu so zelo zadovoljni tudi s specializiranim oddelkom za preiskovanje kaznivih dejanj policistov in drugih oseb s policijskimi pooblastili, ki deluje od lanskega novembra.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta so na oddelku obravnavali več kot 200 zadev zoper skoraj 400 osumljencev, največ primerov pa je bilo povezanih s kršitvami človeškega dostojanstva s kršitvijo človekovih pravic.
