Banka Slovenije v aprilskem biltenu namreč ugotavlja, da se "pri kreditiranju nebančnega sektorja povečuje razlika v dinamiki rasti med bankami v večinski tuji lasti in domačimi bankami v korist prvih". Omenjena razlika je bila tako januarja manj kot 8 odstotnih točk, marca pa dobrih 12 odstotnih točk. Če poenostavimo: rast posojil pri bankah v večinski tuji lasti (na primer Unicredita pod vodstvom Franceta Arharja) je za 12 odstotnih točk hitrejša od rasti posojil pri bankah v večinski domači lasti, na primer pri Novi Ljubljanski banki pod vodstvom Marjana Kramarja.

Še nekoliko bolj so zaostajala posojila večjih domačih bank: "Rast posojil majhnih domačih bank je precej manj zaostajala za rastjo posojil bank v večinski tuji lasti, le 4 odstotne točke, medtem ko je rast posojil velikih domačih bank zaostajala za rastjo posojil bank v večinski tuji lasti za 13,6 odstotne točke," ugotavlja Banka Slovenije. Naše največje banke, kot so NLB, NKBM in Abanka, imajo, kot kaže, letos veliko nižjo posojilno rast v primerjavi z bankami v večinski tuji lasti.

Tuje banke prednost pred domačimi

Naj spomnimo, da so že takoj po izbruhu finančne krize nekateri strokovnjaki ugotavljali, da bodo banke v večinski tuji lasti imele "prednost" pred domačimi bankami. Te morajo namreč večino sredstev za posojilno rast pridobiti prek posojil tujih bank - marca je približno 71 odstotkov povečanja obveznosti pomenilo povečanje obveznosti do tujih bank - medtem ko banke v tuji lasti (podružnice) sredstva pridobijo od matičnih bank.

Zaostrene razmere na medbančnem trgu se kažejo tudi v podatku o ročnosti posojil: "Povečanje kratkoročnih posojil je marca presegalo povečanje dolgoročnih posojil," ugotavljajo v Banki Slovenije, kar kaže na to, da banke zaradi pridobitve posojil pri tujih bankah s krajšo ročnostjo tudi same odobravajo posojila s krajšo ročnostjo.

Drugače se ob vsem naštetem kaže umirjanje posojilne aktivnosti v primerjavi z lanskim rekordnim letom. Medletna rast posojil se je namreč že drugi mesec zapored znižala in je zdaj še vedno visokih 37,4 odstotka. Medletna rast posojil se je tako v marcu v primerjavi s februarjem znižala za 1,2 odstotne točke.