V Zavarovalnici Triglav so ubrali še konzervativnejšo politiko nalaganja sredstev, kot so jo imeli v začetku leta, saj so delež obveznic v strukturi naložb povečali na 94 odstotkov. Na delnice, sklade in ide tako odpade borih 2,3 odstotka. V Probanki se je delež slednjih drastično znižal s 36 odstotkov na zdajšnjih 21,7 odstotka, medtem ko je pri Adriaticu Slovenici naložbena struktura ostala nespremenjena z relativno visokim 27,4-odstotnim deležem delnic, skladov in idov. Med trinajstimi pokojninskimi skladi so, zanimivo, delež teh v strukturi naložb povečali le v Kapitalski družbi, ki na večletnih ravneh dosega najnižje donose.
Primerjava donosnosti za prvo četrtletje razkrije, da so pokojninski skladi po večini zabeležili negativne donose. Najnižji donos med njimi je imel sklad Adriatica Slovenice, ki je imel v obdobju od januarja do marca kar 4,57-odstotni negativni donos, medtem ko je ta najmanjši med pokojninskimi skladi še lani ustvaril daleč najvišji donos. Krepak minus so zabeležili pri Probanki (Delta) in Kadu (KVPS). Ob skromnih donosih pokojninskih skladov so nad pozitivno mejo pogledali le trije, in sicer skladi Zavarovalnice Triglav, Skupne in Pokojninske družbe A.
Vrednost čistih sredstev v upravljanju se je kljub izgubam v skoraj vseh skladih izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja povečala za skoraj pet milijonov evrov. Zbrana sredstva so zmanjšali le pri Kadovem KVPS. Relativno sta v primerjavi z začetkom leta največ zrasla sklada Prve osebne zavarovalnice in Skupne.
Na letni ravni so kljub negativnim donosom v zadnjem obdobju še vedno v ospredju skladi Adriatica Slovenice, Moje Naložbe in Abanke Vipe, medtem ko so na repu razpredelnice še vedno Kadovi pokojninski skladi. Če primerjavo pomaknemo na triletno obdobje, med skladi vendarle opazimo interval donosnosti - v grobem med 10 in 16 odstotki. V negativnem smislu izstopajo skladi ZVPSJU, SODPZ in KVPS, v pozitivnem pa sklad Adriatica Slovenice.
tomaz.modic@dnevnik.si