Takrat je po sestanku poudaril, da gre za rebalans, ki ne pomeni povečanje izdatkov in s katerim mora vlada z varčevanjem zagotoviti dodatna sredstva za ukrepe, ki jih je državni zbor sprejel za blaženje negativnih učinkov inflacije. Vse koalicijske poslanske skupine so tak pristop priprave rebalansa proračuna podprle, po tistem pa je bilo slišati le še premjejevo napoved, da bo rebalans pripravljen v nekaj tednih.

Ministrstvo za finance smo povprašali, kolikšna je predvidena vrednost rebalansa, katere so nove postavke pri odhodkih, katerim postavkam se bo vlada zaradi rebalansa odpovedala ter kako se bo zaradi tega spremenila struktura prihodkov in odhodkov po ministrstvih. Odgovorili so nam, da "vsebine rebalansa proračuna v tem trenutku ne morejo pojasnjevati, da pa nas bodo o njegovi pripravi sproti obveščali".

Ker informacij nismo dobili, smo sami zbrali nekaj že objavljenih številk. Višje splošne olajšave bodo pri dohodnini za leto 2008 povzročile izpad javnofinančnih prihodkov v višini 38 milijonov evrov, medtem ko bo dvig otroškega dodatka stal državni proračun 30 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še novo ureditev varstvenega dodatka in vdovskih pokojnin, kar bo državni proračun zmanjšalo še za 5,8 milijona evrov, bo torej vlada za omilitev posledic nenehnih podražitev skupno namenila 73,8 milijona evrov.

K temu moramo prišteti še nedavno dogovorjenih 116,3 milijona evrov za uskladitev plač v javnem sektorju z lansko inflacijo, 98,6 milijona evrov za avgustovsko uskladitev in 72,6 milijona evrov za prvi obrok odprave plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Zaradi zamika dinamike izplačil bo v tem letu za odpravo plačnih nesorazmerij potrebnih približno 45 milijonov evrov manj sredstev, za prav toliko pa naj bi po naših informacijah presegli finančne okvire z že usklajenimi razvrstitvami delovnih mest po posameznih dejavnostih.

Na javnofinančna sredstva bo vplival tudi zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, za katerega si v SDS želijo, da bi se uveljavil že v prihodnjem šolskem letu. Zanj naj bi bi bilo treba po sedanjih ocenah na leto zagotoviti okoli 38 milijonov evrov. Povečanje proračunskih odhodkov bo zahteval tudi morebitni dvig minimalne plače, pri katerem naj bi po parafiranem, a ne podpisanem dogovoru med delodajalci in sindikati država z davčnimi olajšavami prispevala po 15 evrov. Davčne olajšave in višja minimalna plača za približno 1000 javnih uslužbencev, ki jo prejemajo, bi namreč pomenile "le" okoli 400.000 evrov dodatnih proračunskih stroškov na leto.

Država je že pred časom napovedala, da bo višje odhodke pokrivala predvsem s prerazporeditvijo sredstev, poleg tega pa se bo odpovedala tudi nekaterim predvidenim nakupom orožja. Tako ne bo kupila 33 milijonov evrov vrednih težkih RKB-oklepnikov, ustavila pa je tudi postopek nakupa novega vojaškega transportnega letala španske izdelave casa C-295 po nedavni nesreči takšnega letala na Poljskem. Tudi če k temu prištejemo približno 35 milijonov evrov proračunskega presežka, za zdaj drugi dodatni proračunski viri niso znani.