Večina (48,8 odstotka) je sicer še vedno prepričana, da je vlada neuspešna, a je delež tistih, ki ocenjujejo, da je vlada uspešna, najvišji po lanskem aprilu.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je v primerjavi z minulim mesecem pridobila skoraj osem odstotnih točk. S 23,6 odstotka glasov je na lestvici politične preference sicer še vedno drugouvrščena, vendar lahko opazimo, da so konkurenčni Socialni demokrati (SD) v tem obdobju le neznatno pridobili (0,7 odstotne točke). Položaj drugih strank, z izjemo NSi, ki je izgubila poldrugo odstotno točko in je z 1,7 odstotka pri dnu lestvice, in SNS, ki je (najbrž zaradi spora Jelinčič-Peče) izgubila eno odstotno točko, se ni bistveno spremenil. Nova Slovenija (NSi) v javnomnenjskih anketah Vox populi še nikoli ni bila tako slabo uvrščena, saj jo je tokrat prehitela celo upokojenska stranka DeSUS, ki je zmeraj zbrala najmanj glasov respondentov.

Bistveno ugodnejše ocene dela vlade in znatno večje število glasov za Janševo SDS lahko pripišemo aferi Čista lopata, to je aretacijam in predkazenskim postopkom zoper vodilne menedžerje slovenskih gradbenih podjetij, osumljene koruptivnih dejanj v postopkih javnega naročanja. Anketni rezultati kažejo, da politične koristi od te afere vpisuje le ena stranka, njene koalicijske partnerice pa so politično marginalizirane.

V vprašalnik tokratne ankete smo vključili tudi vprašanje, ki ga bomo postavljali do konca slovenskega predsedovanja EU: anketiranci morajo z ocenami od 1 do 5 oceniti uspešnost slovenskega predsedovanja tej integraciji. Februarska povprečna ocena je za vlado dokaj ugodna, saj znaša 3,51 - predsedovanje je z nezadostno oceno ocenilo 2,8, z odlično pa 12,8 odstotka respondentov.

Kot smo poročali že v petek, smo preverjali tudi odnos javnosti do namere, da Slovenija prizna neodvisnost Kosova. Ponovimo: ta namera sicer uživa dvetretjinsko podporo, vendar pa se več kot 80-odstotna večina državljank in državljanov strinja, naj Slovenija ne hiti s priznanjem Kosova. Anketiranci so se morali v nadaljevanju opredeliti do nekaterih trditev, ki se pojavljajo kot komentar slovenske vloge pri reševanju kosovske krize. Da je Slovenija dobro zastopala interese večine držav članic EU, ocenjuje 41,9-odstotni delež javnega mnenja, 26,8 odstotka pa je tistih, ki soglašajo s trditvijo, da je Slovenija preveč zagovarjala interese ZDA.

Ne glede na prevladujočo naklonjenost nameri, da Slovenija prizna Kosovo, pa večina polnoletne populacije (58,1 odstotka) ocenjuje, da so odnosi s Srbijo za Slovenijo pomembnejši kot odnosi Slovenije s Kosovom (10,8 odstotka). Anketni rezultati razkrivajo še en paradoks: ob načelnem strinjanju, da Slovenija prizna Kosovo, pa respondenti osebno bolj zaupajo Srbom (37,2 odstotka) kot kosovskim Albancem (19,5 odstotka). Na dokajšnje nezaupanje narodu, ki mu sicer priznavamo pravico do razglasitve samostojne države, kaže tudi podatek, da je delež navedb, po katerih respondenti ne zaupajo nikomur (ne Srbom in ne kosovskim Albancem), večji od deleža zaupanja kosovskim Albancem.

Povprečna ocena dela državnega zbora je v tem mesecu 2,9.