Mnogi drugi podatki iz ankete Vox populi kažejo, da vlada z izglasovano zaupnico ni nič pridobila. Le tretjina državljank in državljanov je povedala, da jih je predsednik vlade prepričal z utemeljitvijo potrebe po zaupnici, izglasovano zaupnico odobravata dve tretjini Slovencev, toda SD kot glavna opozicijska stranka ima v javnem mnenju doslej najvišji delež podpore – 30 odstotkov. 

Naj opravi vloge, ki jih mora

Ob majhnem porastu ocen o uspešnosti dela vlade in izrazito večinski oceni o neprepričljivi premierjevi utemeljitvi potrebe po glasovanju o zaupnici je 66,2-odstotni delež ljudi, ki izglasovano zaupnico odobravajo, mogoče razumeti kot sporočilo, da naj Janševa vlada opravi naloge, ki jih mora opraviti.

Javno mnenje se ne glede na to, da ima v odnosu do vlade prevladujoče odklonilno stališče, odziva racionalno, ni naklonjeno spremembam v politični sestavi vlade, zato zaupnico odobrava. To potrjujejo tudi rezultati križanj: vsi volilci katere od opozicijskih strank zaupnico prevladujoče odobravajo.

Največ so iz takega razpoloženja povlekli Socialni demokrati (SD), ki so se vseskozi zadržano odzivali na predloge o radikalnih potezah za razrešitev politične krize, ob tem pa so bili (ob medijih) glavna tarča kritik premierja in njegovih strank. Socialni demokrati imajo tako (ob izjemno nizkem, 15,3-odstotnem deležu neopredeljenih!) za sabo kar 38,2 odstotka opredeljenih volilcev, LDS jih ima 9,2 odstotka, Zares pa 8,6 odstotka opredeljenih volilcev. Vse tri stranke skupaj imajo torej med opredeljenimi 56-odstotno podporo in bi brez težav oblikovale novo vladno koalicijo, če bi bile volitve danes (in če bi se te stranke o tem lahko sporazumele). Prišteti jim je treba še DeSUS, ki je s 3,2 odstotka glasov za zdaj na tem, da znova vstopi v parlament.

Okrepila se je SDS

Desnosredinske stranke so kljub temu, da se je v tem mesecu med opredeljenimi za 2,6 odstotne točke okrepila SDS, v izrazito podrejenem položaju. 23,6 odstotka za SDS, 5,6 odstotka za NSi in pičlih 3,3 odstotka za SLS tem strankam navrže skupaj le 32,5-odstotno volilno podporo. To je delež, ki je enak deležu ljudi, ki ji je premier Janša prepričal o potrebnosti glasovanja o zaupnici, ki je nekaj nižji od deleža ljudi, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno, in ki je povsem blizu volilnemu izidu predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta (31,97 odstotka). Ti podatki pojasnjujejo, zakaj tolikšni politični pretresi: vlada je desnosredinska, volilno telo pa je trenutno povsem na strani levosredinskih strank.

Pozornosti je vredna SLS, stranka, ki je imela pred tednom dni volilni kongres, na katerem so za novega voditelja izvolili Bojana Šrota. Šrot je uvrščen v sredino lestvice najbolj priljubljenih politikov, stranka pa je v primerjavi s prejšnjim mesecem izgubila dobri dve odstotni točki. Stranka se med parlamentarnim glasovanjem o zaupnici ni posebej izpostavljala, njeni volilci pa so se zato, sklepamo, raje obrnili k SDS.

Parlamentarne razprave med glasovanjem o zaupnici vladi se odslikavajo tudi v povprečni oceni dela DZ. Z oktobrske povprečne ocene 2,86 se je ta znižala na 2,77. Gre za najnižjo povprečno oceno dela državnega zbora v tem mandatu (najvišja je bila marca 2005, ko je znašala 3,22).