Kot je že pred časom povedal veleposlanik Marjan Šetinc, ki so mu zapečatili računalnik, sam omenjenega dokumenta sploh ni odprl in ga torej tudi ni natisnil, kar bi lahko ugotovili tudi računalniški strokovnjaki v komisiji na MZZ. Če se ministrstvo Šetincu ne bo opravičilo, bo njegov odvetnik najpozneje v ponedeljek uporabil troje pravnih sredstev. Po naših zanesljivih informacijah naj bi imelo dostop do diplomatske depeše nekaj sto zaposlenih na MZZ, saj je bil dokument dosegljiv v interni računalniški mreži.
***Vse članke v zvezi s tem primerom najdete tukaj***
Kot je že pred časom povedal veleposlanik Marjan Šetinc, ki so mu zapečatili računalnik, sam omenjenega dokumenta sploh ni odprl in ga torej tudi ni natisnil, kar bi lahko ugotovili tudi računalniški strokovnjaki v komisiji na MZZ. Če se ministrstvo Šetincu ne bo opravičilo, bo njegov odvetnik najpozneje v ponedeljek uporabil troje pravnih sredstev.
Parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb naj bi včeraj pri operaterjih mobilne in stacionarne telefonije preverila, ali je bila pri preiskavi odtekanja informacij z zunanjega ministrstva kakor koli kršena telekomunikacijska zasebnost novinarjev Dnevnika. Vendar pa je komisija, kot je pojasnil njen predsednik Pavel Gantar (Zares), načrtovane obiske zaradi odsotnosti koalicijskih poslancev preložila in jih bo predvidoma opravila danes.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v ponedeljkovi oddaji Vroči stol na TV Slovenija potrdil, da na MZZ še naprej poteka interna preiskava o tem, kdo je Dnevniku posredoval dokument oziroma zapisnik pogovora med visokimi slovenskimi in ameriškimi diplomati. Kot je znano, so pred desetimi dnevi odvzeli in zapečatili računalnik veleposlaniku Marjanu Šetincu, minister Dimitrij Rupel pa je na vročem stolu izrazil dvom, da bi dokument odtujil Šetinc. "Dobro ga poznam in tudi nimam nobenega razloga, da bi ga sumničil," je dejal.
Po zanesljivih informacijah je imelo dostop do diplomatske depeše nekaj sto zaposlenih na MZZ, saj je dokument dosegljiv v interni računalniški mreži. Kot je že pred časom povedal Šetinc, sam omenjenega dokumenta sploh ni odprl in ga torej tudi ni natisnil. To bi, kot pravijo naši viri, nedvomno lahko ugotovili tudi računalniški strokovnjaki v komisiji na MZZ, ki primer preiskuje, saj se posegi v interne dokumente v računalniški mreži ministrstva beležijo.
Na zunanjem ministrstvu pa še naprej molčijo o tem, kdo je odgovoren, da dokument ni bil označen s stopnjo zaupnosti (zakaj dokument ni bil opremljen z ustrezno oznako, se je v ponedeljkovem Vročem stolu vprašal tudi minister Rupel). Po tednu dni dopisovanja s tamkajšnjim tiskovnim predstavnikom Gregorjem Šucem smo namreč na vprašanje, ali bi dokument moral nositi oznako zaupnosti, izvedeli, da "pooblaščena oseba po zakonu o tajnih podatkih določi, kdaj in v kakšnih primerih se podatke oceni kot tajne". Na vprašanje, katere so tiste pooblaščene osebe na ministrstvu, ki po zakonu o tajnih podatkih določijo stopnjo zaupnosti, pa so nam odgovorili, da "objavljen dokument ni imel oznake stopnje tajnosti, zato tega ne moremo obravnavati v okviru zakona o tajnih podatkih. Posledično ni pooblaščene osebe".
Čeprav minister Rupel (sodeč po njegovih izjavah v Vročem stolu) očitno dvomi, da bi Marjan Šetinc "ukradel" dokument in ga posredoval Dnevniku, pa je po oceni naših virov malo verjetno, da bi ugodil zahtevi Šetinca po opravičilu. Če ministrstvo v prihodnjih dneh v poravnavo ne bo pristalo, bo Šetinčev odvetnik Aleksander Čeferin najpozneje v ponedeljek uporabil tri pravna sredstva: na upravno sodišče bo vložil tožbo zaradi kršenja človekovih pravic, na okrožno sodišče v Ljubljani odškodninsko tožbo proti državi, ovadil pa bo tudi odgovorne osebe, ki so naročile in pregledale izpis telefonskih klicev veleposlanika Šetinca.
