Na MZZ so tudi »odločno zanikali«, da bi prisluškovali telefonskim pogovorom uslužbencev MZZ »ali morda celo novinarjem, da bi pregledovali elektronsko pošto zaposlenih«.
Na MZZ pa niso pojasnili, ali obstaja poseben interni dokument, ki ureja nadziranje telefonskih klicev. Informacijo o tem smo že zahtevali. V zgodbo se bo po napovedih vpletla tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Če je bila brez odredbe sodišča spremljana telefonska komunikacija novinarke Dnevnika Mete Roglič, so bile kršene njene pravice, je opozorila ombudsmanka.
Ministrstvo za zunanje zadeve je naposled pojasnilo, na kateri pravni podlagi so utemeljili pregledovanje telefonskih pogovorov diplomatov, kar predstavlja poseg v ustavno zajamčeno komunikacijsko zasebnost prizadetih.
Kot je znano, na ministrstvu poteka interna preiskava o odtekanju informacij v zvezi z zapisnikom pogovora med ameriškimi in slovenskimi predstavniki o prioritetah predsedovanja EU. Diplomatu Marjanu Šetincu so prejšnji teden zapečatili računalnik z argumentom, da je komuniciral s časnikom Dnevnik.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, notranja preiskava poteka na podlagi 45. člena zakona o zunanjih zadevah, saj je vsak diplomat dolžan varovati interese Republike Slovenije, ugled države in njenih institucij ter varovati dokumente in podatke. Prav tako mora po 46. členu omenjenega zakona ministrstvo izreči sankcije. Poleg tega ministrstvo navaja, da so po 145. členu zakona o kazenskem postopku dolžni zaščititi sledove kaznivega dejanja.
Da bi lahko identificirali osebo, ki je dokument posredovala novinarjem Dnevnika, so na ministrstvu pregledali dohodne in izhodne telefonske klice v okviru telefonske centrale stacionarnega omrežja MZZ. S pregledom klicanih telefonskih številk in primerjanjem številk z javno objavljenimi številkami je bilo ugotovljeno, da obstaja možnost, da je bilo to delovno sredstvo uporabljeno za storitev morebitnega kaznivega dejanja, so sporočili z ministrstva.
Niso pa pojasnili, ali obstaja poseben interni dokument, ki ureja nadziranje telefonskih klicev. Informacijo o tem smo že zahtevali.
Mnenja pravnikov o tem, ali je šlo pri tovrstnem početju za protiustaven poseg v zasebnost ali ne, so deljena. Dekan pravne fakultete v Ljubljani Rajko Pirnat meni, da je šlo za poseg v komunikacijsko zasebnost zaposlenega. Enako menita Igor Kaučič in Bojan Bugarič. Nasprotno pa je prepričan nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek, ki poudarja, da početje, ki lahko škoduje interesom države, ne more biti zavarovano s pravico do informacijske zasebnosti. Da ima delodajalec pravico pregledati komunikacije zaposlenih, je ta teden dejal tudi Gorazd Trpin. Ob tem, da so na zunanjem ministrstvu pregledali tako dohodne kot izhodne telefonske klice, pa se zastavlja vprašanje kršenja komunikacijske zasebnosti tudi tistih, ki so komunicirali z zaposlenimi na ministrstvu. Kot poudarja Pirnat, ni mogoče domnevati, da so se ti zasebnosti odpovedali. To bi bilo mogoče sklepati le pod pogojem, da bi jih pozivnik seznanil, da se klici beležijo. Vendar pa, kot je znano, te prakse na MZZ ni.
V zgodbo se bo po napovedih vpletla tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Če je bila brez odredbe sodišča spremljana telefonska komunikacija novinarke Dnevnika Mete Roglič, so bile kršene njene pravice, opozarja ombudsmanka.
