Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe, saj ga povzroča več kot 200 različnih virusov. Prehladna obolenja se v večji meri pojavljajo jeseni in pozimi, vendar ni dokazano, da občutek mraza sam po sebi povzroča prehlad ali poveča dovzetnost za okužbo z virusom. Raziskave pa so pokazale, da se prehlad pogosteje pojavi pri ljudeh, ki so utrujeni ali čustveno izčrpani, imajo alergijske spremembe v nosu ali žrelu, pri ženskah v obdobju med menstrualnima ciklusoma, pa tudi pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.

Ko se prehlad pojavi, zdravimo simptome, kar pomeni, da predvsem blažimo trenutne moteče znake prehlada, pojasnjujejo v Lekarniški zbornici. Prehlad pa je mogoče preprečiti že z nekaj preprostimi preventivnimi dejanji, kot je npr. redno umivanje rok. Prav zato bodo farmacevti decembrski Teden zdravja v lekarnah posvetili preventivi in zdravljenju prehladnih obolenj.

Prehlad se širi z neposrednim stikom, in sicer z izločki iz bolnikovih zgornjih dihal, ki pridejo na kožo zdrave osebe ali predmete. Virusi se prenašajo predvsem s telesnim stikom, opozarjajo farmacevti in poudarjajo, da je prav zato pomembno, da si roke pogosto umivamo z milom in toplo vodo, da se z rokami ne dotikamo nosu in oči, da se izogibamo javnih zaprtih prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi, da kašljamo in kihamo v zgornji del rokava ali v robček, da papirnate robčke po uporabi takoj zavržemo in da se od tistega, ki kašlja in kiha, čimbolj oddaljimo.

Zaradi prehlada farmacevti obisk pri zdravniku priporočajo predvsem bolnikom, starejšim od 65 let, dojenčkom, mlajšim otrokom, nosečnicam in doječim materam. Obisk pri zdravniku pa priporočajo tudi kadar prehlad traja več kot sedem dni, pri povišani telesni temperaturi, ki traja več kot tri dni, pri oteženem dihanju in požiranju, pri hujših bolečinah v žrelu, ki trajajo več kot tri dni in kašlju, ki traja več kot sedem dni, pri glavobolu in bolečinah v predelu obnosnih votlin, pri hujšem glavobolu in občutku trdega vratu ter pri bolečinah v ušesih.

Da bi se okužbam z virusi prehlada izognili, farmacevti svetujejo zdrav življenjski slog, s katerim lahko krepimo obrambne sposobnosti organizma, prav dober imunski sistem namreč spada med najpomembnejše odganjalce prehladnih obolenj. Zato priporočajo uživanje uravnotežene prehrane, kjer naj bodo zastopane vse hranilne snovi in manj maščob, pitje dovolj tekočine, gibanje se na svežem zraku, vsakodnevno ali vsaj trikrat tedensko po eno uro, kakovosten počitek, sprostitev in razvedrilo.

Priporočajo pa tudi ohranjanje duševnega ravnovesja in izogibanje dolgotrajnejšemu stresu, skrb za čiščenje in obnavljanje organizma, skrb za prijetno in prijazno okolje. Tistim, ki so preobremenjeni, lekarnarji svetujejo, da poskrbijo tudi za razbremenitev in sprostitev. Ob tem izpostavljajo, da nekateri vitamini in minerali pomagajo pri nastajanju imunskih celic in prenosu kemičnih dražljajev, med najpomembnejšimi so vitamini C, E in betakaroten, cink, kalcij, magnezij in probiotiki. Lekarnarji pa svetujejo tudi uživanje ameriškega slamnika predvsem v obliki kapljic, tablet, pred in med prehladom, saj vpliva na povečanje obrambne sposobnosti organizma.