Da vlada deluje uspešno, ocenjuje 38,5 odstotka respondentov, da je njeno delo neuspešno, pa 54,9 odstotka respondentov. Obe vrednosti sta v primerjavi z rezultati prejšnjih meritev letošnjega leta rekordni.

Čeprav se ekonomisti ne morejo zediniti o razlogih za naraščanje inflacije, pretežni del javnega mnenja (42,7 odstotka) te razloge pripisuje ekonomski politiki vlade, tudi uvedbi evra (24,7 odstotka) in ekonomskim okoliščinam, na katere vlada nima vpliva (16,9 odstotka). Javnomnenjska tretjina (31,2 odstotka) je zaradi novic o naraščanju inflacije zelo zaskrbljena, povprečna ocena zaskrbljenosti zaradi višje inflacije na petstopenjski lestvici znaša 3,64.

Ceno za zaskrbljenost ljudi kajpak plačuje vlada – delež tistih, ki so prepričani, da je vlada neuspešna, je najvišji doslej.

Nižanje deleža tistih, ki sodijo, da je vlada uspešna, in zviševanje deleža respondetov, ki menijo, da je vlada neuspešna, lahko pojasnimo s podatkom, da je 26,5 odstotka respondentov povedalo, da so v zadnjega pol leta spremenili svojo oceno o uspešnosti dela vlade - kot kažejo rezultati, v smer kritične ocene o neuspešnosti.

Prepričanje o neuspešnem delu vlade je najbolj utrjeno v ljubljanski oziroma osrednji slovenski regiji, kjer je delež teh ocen opazno najvišji, kar 63-odstotni. Ker se hkrati že nekaj mesecev krepi opozicijski blok levosredinskih strank, ne preseneča podatek, da je med potencialnimi volilci teh strank največ takih, ki sodijo, da je vlada neuspešna (okoli 75 odstotkov), zanimivo pa je, da so do dela vlade po novem bolj kritični volilci SD kot LDS; doslej je bilo namreč nasprotno.

Tisti, ki so spremenili svojo oceno o uspešnosti dela vlade, med razlogi najpogosteje navajajo njeno vedno slabše delo, očitek, da vlada deluje enako kot njene predhodnice oziroma da ne izpolnjuje volilnih obljub.

SDS izgublja

Nezadovoljstvo z delom vlade se odslikava tudi pri merjenju politične preference in nasprotno. SDS kot vodilna vladna stranka je v primerjavi s prejšnjim mesecem izgubila več kot 2 odstotni točki volilne podpore oziroma dobrih 12 odstotkov glasov, nazadovala je tudi SLS, medtem ko se je NSi v primerjavi s prejšnjim mesecem močno okrepila. Dve odstotni točki oziroma 5 odstotkov glasov so v primerjavi z junijem izgubili tudi socialni demokrati, zato pa je visoko poskočila politična preferenca LDS. Stranka, ki jo po novem vodi Katarina Kresal, je v enem mesecu napredovala kar za 67 odstotkov. Značilen za tokratne rezultate je tudi relativno nizek delež neopredeljenih respondentov. Med volilnimi upravičenci, ki že vedo, koga bi volili, imajo tako socialni demokrati trenutno 40,2-odstotni delež, demokrati pa 23,9-odstotnega. Liberalni demokrati so v isti skupini zastopani s 13,9 odstotka, Nova Slovenija s 6,1, ljudska stranka pa z 2,9 odstotka. SNS je bila prejšnji mesec za volilce zelo zanimiva, julija pa je njena privlačnost znova upadla - med opredeljenimi volilci imajo tako nacionalisti 4,2-odstotni delež.

Slaba ocena za poslance

Na dopust se odpravljajo tudi poslanci državnega zbora, in sicer s povprečno oceno 2,93 (na petstopenjski lestvici). Povprečje ocen dela državnega zbora v tem mandatu je opazno višje, kot je bilo povprečje ocen dela državnega zbora v prejšnjem sklicu.

Več o julijskih rezultatih ankete Vox populi, katere naročnika sta Dnevnik in Pop TV, si lahko preberete na spletnem naslovu www.dnevnik.si.