Tej visoki številki bržkone ni botrovalo samo to, da se je zavarovalniškega referenduma udeležilo skoraj milijon ljudi, omenjenih dveh pa pol manj, ampak tudi to, da so volilci, ki se niso želeli udeležiti referenduma, tokrat na volišču dobili glasovnico tudi zanj.

Tajnik državne volilne komisije Marko Golobič je nekaj dni pred volitvami opozarjal, da bodo volilci na voliščih dobili dve glasovnici. "Če se za katero od dveh glasovanj volilec ne bo odločil, bo lahko oddal prazno glasovnico in s tem ne bo nič vplival na volilni izid," je pojasnil Golobič in se skliceval na spremenjeni zakon o referendumu, po katerem štejejo samo pravilno izpolnjene glasovnice ZA oziroma PROTI. Dodatna praktična stran takega načina hkratnih volitev pa je bila v tem, da volilnim odborom - mimogrede, njihovim članom so k 45 evrom plačila za volitve oddali še 15 za izvedbo referenduma - ni bilo treba uporabljati dveh (enakih) volilnih imenikov. Tako je volilna udeležba na referendumu praktično enaka kot na volitvah predsednika republike, čeprav je iz še neuradnih podatkov razbrati, da je bilo skoraj 5 odstotkov glasovnic neveljavnih in, da na referendumu ni glasovalo 1740 volilcev, so pa zabeleženi v številki o udeležbi.

Profesor Igor Kaučič, ki se še posebej ukvarja s pravno teorijo referendumov, meni, da bi bilo treba volilcu ob hkratnih volitvah in referendumu zagotoviti pravico, da se bodisi volitev bodisi referendumskega glasovanja ne udeleži. Potek glasovanja bi morali organizirati tako, da bi bilo povsem jasno, da gre za dve ločeni glasovanji. In temu bi morala ustrezati tudi evidenca, kdo se je udeležil enega, drugega ali obeh glasovanj. Tako pa je obstajala možnost, da so ljudje, ki niso želeli glasovati na referendumu, na volišču puščali prazne glasovnice, ki bi jih lahko izpolnil kdo drug. Če bi bil izid zelo tesen, bi to utegnilo biti sporno, opozarja Kaučič. Formalnopravno gledano odločitev zakonodajalca, da so referendumi lahko hkrati z drugimi oblikami glasovanja ali da je več referendumov na isti dan, ni sporna. Je pa res, ocenjuje profesor, da hkratne volitve in referendum (tudi dva ali več referendumov hkrati) lahko zelo vplivajo na referendumski izid. To se je verjetno zgodilo v nedeljo, nekaj podobnega pa tudi pred leti pri referendumu o vstopu v Nato, ki je potekal istočasno z referendumom o vstopu v EU. Še posebno se to lahko zgodi v primerih, ko veliko ljudi ni dobro seznanjenih z vsebino referendumskega vprašanja. Toda to je že odgovornost politike, dodaja profesor Kaučič.