Predlog sprememb sedanjega zakon je že v parlamentarni proceduri, zato bo poslancem resornega odbora ministrstvo jutri predlagalo ustrezno dopolnilo.

Veljavni zakon iz leta 2002 dopušča možnost, da je lahko odgovorni vodja projekta kateri koli odgovorni projektant, ne glede za kakšno vrsto objekta se izdeluje projektna dokumentacija.

"Tako bi na primer lahko pri večjih krajinskih ureditvah kot vodja projekta nastopal elektroinženir. V arhitekturni zbornici menimo, da naj pri vsakem projektu nastopa ustrezen strokovnjak, pri elektroenergetskih objektih iz te stroke, pri stavbah pa projektant iz arhitekture," pojasnjuje Helena Kovač iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Arhitekti se pri tem opirajo tudi na dejstvo, da sodijo med poklice v javno korist in zanje veljajo evropsko enotna izobrazbena merila ter strožji etični kodeks. Ministrstvo je sprva upoštevalo predlog arhitekturne zbornice, po pritiskih inženirjev pa je to določilo izginilo iz predlaganih sprememb ZGO.

Možnost izbire

V Inženirski zbornici Slovenije (IZS) trdijo, da so se pri spremembah zakona zavzemali za enakopravno nastopanje različnih strok in take zakonske rešitve, ki omogočajo čim večjo izbiro. "Nasprotujemo omejevanju konkurenčnosti in svobodne podjetniške iniciative tako pri odgovornih inženirjih kot pri investitorjih," so včeraj zapisali njihovi predstavniki.

S sporazumom ni povsem zadovoljna nobena stran. Arhitekti ga sicer razumejo, kot da bodo pri gradnji večine stavb vodje projektov iz njihovih vrst. Tudi znotraj samega ministrstva se pojavljajo strokovni pomisleki, da bo tako ohlapna določitev povzročala težave in zahtevala vrsto razlag zakona.

Odgovornost za izvedbo

V arhitekturni zbornici pravijo, da bi raje imeli bolj jasno napisan zakon, vendar se strinjajo tudi s takšno dikcijo, saj so po besedah Kovačeve "dobili zagotovilo, da bo v mejnih primerih podano priporočilo ministrstva, oziroma bo to dodatno obdelano v katerem od pravilnikov".

Po njenih besedah bo imela vsaka stroka, ki sodeluje pri projektiranju, zagotovljen položaj, kot je običaj v evropskem prostoru, to pa naj bi izboljšalo kakovost grajenega okolja.

K slednjemu naj bi pripomogla tudi predlagana sprememba zakona, po kateri odgovorni projektant na koncu potrdi skladnost izvedenega objekta. "Nemalokrat se je namreč dogajalo, da je zrasla drugačna zgradba, kot pa jo je določalo gradbeno dovoljenje, zaradi tega pa doslej ni nihče odgovarjal," opozarja Kovačeva.